Jedro

Če se nepremičnina odpiše od obstoječega vložka in pripiše v nov vložek, se v ta vložek prenesejo tudi vsi vpisi, ki se nanašajo na nepremičnino, to pa jasno pomeni, da se ne more spreminjati oblika lastnine na nepremičnini, kot je to storilo sodišče prve stopnje in to iz solastnine na skupno lastnino.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se ugovoru N.K. ugodi in se sklep zemljiškoknjižne referentke r a z v e l j a v i. Dovoli se izbris vpisov na podlagi sklepa Dn.št. 1 z dne 3.6.2005 in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor N.K. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, opr.št. Dn 1 z dne 3.6.2005, s katerim je ta pri vl.št. 414 k.o. B. v lasti B.I. do 1/2, B.M. do 1/8, B.A. do 1/8, P.I. do 1/8, P.V. do 1/8, dovolila odpis parc.št. 42/2 in vpis v nov vl.št. 1487 k.o. B. Pri vl.št. 697 k.o. B. v lasti B.I. je dovolila odpis parc.št. 42/2 in prepis k vl.št. 1487 iste k.o. pri vl.št. 318 k.o. B., v lasti K.N., je dovolila odpis parc.št. 42/2 in pripis k vl.št. 1487 iste k.o. Pri novem vložku pa se dovoljuje vknjižba lastninske pravice na vse navedene osebe brez določitev deležev.

Zoper ta sklep se je pritožil N.K. in v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno. Nepremičnina parc.št. 42/2 k.o. B. je bila vpisana v treh različnih vložkih. V vsakem od teh vložkov je vpisano različno lastninsko stanje. Z zemljiškoknjižnim sklepom je bila parcela 42/2 k.o. B. vpisana v en vložek, številka 1487 k.o. B., pri tem vložku pa je bila za nepremičnino ustvarjena skupna lastnina brez določitve deležev. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, kajti zemljiškoknjižno sodišče ne more samo ustanavljati skupne lastnine, glede na to, da so do sedaj navedeno nepremičnino uporabljali kot solastniki do določenih deležev.

Pritožba je utemeljena.

Pri svoji odločitvi se je zemljiškoknjižna referentka sklicevala na določbo 2. odst. 247. čl. Zakona o zemljiški knjigi, katera napotuje na uporabo določb 7. čl. ZZK/95 in na 36. do 39. čl. Pravilnika o vodenju zemljiške knjige pri prenosu vseh nepremičnin v informatizirano glavno knjigo. Te določbe urejajo način izstavljanja zemljiškoknjižnih izpiskov iz ročno vodene zemljiške knjige in niso podlaga za odločitev, ki se nanaša na odpis nepremičnine od zemljiškoknjižnega vložka in pripis nepremičnine zemljiškoknjižnemu vložku (181. in 182. čl. ZZK-1). Najprej je namreč potrebno povedati, da zemljiškoknjižni vložek je samo tehnika vodenja zemljiške knjige in ni predmet stvarnih pravic. V zemljiški knjigi se vpisuje nepremičnine, ki so lahko samostojni predmet stvarnih pravic (1. odst. 11. čl. ZZK-1). Splošno pravilo glede zemljiškoknjižnih vložkov je, da se vsaka nepremičnina vpiše v svoj zemljiškoknjižni vložek, če zakon ne določa drugače (1. odst. 180. čl. ZZK-1). Zaradi racionalnejšega načina vodenja zemljiške knjige se lahko takrat, kadar je na več nepremičninah stanje glede imetnikov na nepremičninah, ki ležijo na območju iste katastrske občine, te nepremičnine vpišejo v en zemljiškoknjižni vložek (2. odst. 180. čl. ZZK-1). Če se nepremičnina odpiše od obstoječega vložka in pripiše v nov vložek, se v ta vložek prenesejo tudi vsi vpisi, ki se nanašajo na nepremičnino, to pa jasno pomeni, da se ne more spreminjati oblika lastnine na nepremičnini, kot je to storilo sodišče prve stopnje in to iz solastnine na skupno lastnino. Sklep sodišča prve stopnje je nepravilen in nezakonit, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo ter sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavilo. Obenem pa je dovolilo izbris vpisov na podlagi sklepa Dn.št. 1675/2005 z dne 3.6.2005 in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. odst. 161. čl. ZZK-1).