Jedro

V postopku zaradi prenehanja vznemirjanja lastnika (42. čl. ZTLR) na njegovih nepremičninah je predhodnega pomena vprašanje, ali je sploh prišlo do vznemirjanja na njegovi nepremičnini. Tudi odločitev o tem, ali je meja sporna oziroma ali so podane vse predpostavke, da se meja sploh lahko ureja v sodnem postopku, je vprašanje, ki bo obravnavano v nepravdnem postopku skladno z določili 24. poglavja Zakona o nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne rešitve mejnega spora med pravdnima strankama. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Odgovori na vprašanja, kje poteka meja med parcelama in kje stoji steber, katerega odstranitev zahteva tožeča stranka, so že v pravdnem spisu in ne gre za predhodno vprašanje. Izvedenec je v svojem mnenju zapisal: "na terenu so vidna mejna znamenja" in "na osnovi mejnih točk je evidentno, da sporni steber stoji na parceli št. 625/47, ki je v lasti tožeče stranke". Geodetska uprava RS je izdala odločbo, iz katere je razvidno, da je Geodetski zavod opravil novo zemljiškoknjižno izmero in klasifikacijo na parceli št. 625/47, kar pomeni, da ima parcela vidna mejna znamenja. Tožena stranka je poleg tega vložila nasprotno tožbo na ugotovitev lastninske pravice na 14 m2 parcele št. 625/47, kjer stoji sporni steber, v kateri je izrecno priznala in na skici tudi narisala, da stoji steber stran od mejne črte. Razen tega ni izkazala, da bi predlog sploh vložila pri sodišču. Nepravdno sodišče predloga za določitev meje po uživanju ne bo moglo obravnavati, saj med strankama ne more priti do spora, če so mejna znamenja vidna, Zakon o nepravdnem postopku pa tudi ne pozna določitve meje po uživanju. Mejnega spora med strankama ni, četudi ga tožena stranka zatrjuje. Tožeča stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Predhodno vprašanje je vprašanje, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, o katerem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, od rešitve tega vpašanja pa je odvisna odločba sodišča v konkretni zadevi (1. odst. 12. čl. ZPP). Po določilu 1. tč. 1. odst. 213. čl. ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. V postopku zaradi prenehanja vznemirjanja lastnika (42. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih) na njegovih nepremičninah je seveda predhodnega pomena vprašanje, ali je sploh prišlo do vznemirjanja na njegovi nepremičnini. Resda je v spisu mnenje sodnega izvedenca geodetske stroke A., da steber stoji na parceli št. 625/47, ki je last tožeče stranke, pri čemer je izvedenec izhajal iz na terenu vidnih mejnih znamenj, vendar pa tožena stranka zatrjuje, da je meja med parcelama št. 625/47 in 625/48 k.o. ... sporna, zaradi česar je tudi vložila ustrezen predlog v nepravdnem postopku za njeno določitev. Tudi odločitev o tem, ali je meja sporna oziroma ali so podane vse predpostavke, da se meja sploh lahko ureja v sodnem postopku, je torej vprašanje, ki bo obravnavano v nepravdnem postopku skladno z določili 24. poglavja Zakona o nepravdnem postopku. To vprašanje pa je, kot je bilo že omenjeno, predhodno za odločitev o tožbenem zahtevku, zato so podani razlogi za prekinitev pravdnega postopka po 1. tč. 1. odst. 213. čl. ZPP ne glede na to, da bi pravdno sodišče lahko sklenilo, da bo vprašanje kot predhodno obravnavalo samo. Vložitev nasprotne tožbe ne pomeni priznavanja, da steber, ki ga je postavila tožena stranka, stoji na parceli, ki je last tožeče strnke. Pri tovrstnih trditvah tožeča stranka spregleda, da je tožena stranka svojo nasprotno tožbo naslovila kot "eventualno nasprotno tožbo" - obravnava naj se torej le v primeru, če bo sodišče ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Ker se bo torej tudi dejstvo, ali je meja sporna (po navedbah pritožbe naj ne bi bila), ugotavljalo v nepravdnem postopku, ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da gre zgolj za zavlačevanje postopka - če pa bi šlo, bi bilo treba presoditi, ali ne gre morda za zlorabo procesnih pravic. Zlasti pa bi to pomenilo sklicevanje na predlog (z navajanjem opr. št. zadeve v kasnejši vlogi), ki dejansko pri sodišču sploh ni bil vložen, v kar dvomi pritožnik. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP). Zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP).