Jedro

Javna korist za razlastitev nepremičnin je izkazana, saj so predvidene v državnem oziroma lokacijskem načrtu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v korist služnostnega upravičenca A. d.o.o., dovolil obremenitev nepremičnin s trajno služnostjo plinovoda v javno korist, na parc. št. 199/10, njiva 2, vl. št. 1387 k.o. ... in parc. št. 1160/15, njiva 2, vl. št. 1919 k.o. ..., v lasti B. z.b.o., do celote (1. točka izreka); določil obseg obremenitve nepremičnin s trajno služnostjo v javno korist, ki obsega območje v širini 2,5 metrskega pasu levo in 2,5 metrskega pasu desno od osi plinovoda (skupaj 5 m širok pas služečega zemljišča) (2. točka izreka); ugotovil, da služnost v javno korist iz 1. in 2. točke izreka obsega pravico izgradnje, dostopa, obratovanja, vzdrževanja, popravljanja in nadzora visokotlačnega plinovoda ... (3. točka izreka); ugotovil, da služnostni upravičenec A. pridobi trajno služnostno pravico v javno korist na obremenjenih nepremičninah z dnem izdaje odločbe o obremenitvi nepremičnin s služnostjo v javno korist ter pritožba ne zadrži pridobitve služnostne pravice v korist služnostnega upravičenca (4. točka izreka); da bo Okrajno sodišče v Mariboru z dnem izdaje odločbe vknjižilo služnostno pravico A. v javno korist (5. točka izreka); da upravni organ ni odločil o odškodnini in stranke napotil na pristojno sodišče (6. točka izreka); da se zahteva za povračilo stroškov služnostnega upravičenca ne prizna (7. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je Republika Slovenija investitor gradnje zahodne obvoznice – Dravograjske ceste med cesto Proletarskih brigad in Streliško cesto v Mariboru. V zvezi z izgradnjo zahodne obvoznice je potrebna prestavitev in ureditev komunalnih vodov v skladu z Odlokom o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice – Dravograjske ceste med cesto Proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru in Odlokom o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in Krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste. Služnostni upravičenec je sistemski operater prenosnega plinovodnega omrežja kot obvezne republiške gospodarske javne službe iz 1. odstavka 30. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ). Prestavitev dela trase visokotlačnega plinovoda ..., bo potekala po nepremičninah parc. št. 199/10 in 1160/15, katerih lastnik je B. z.b.o. Prevzem zemljišč je potreben v javno korist na podlagi 1. odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) kot to izhaja iz 1. odstavka 59. člena EZ. Javna korist za razlastitev je izkazana glede na določbo 3. odstavka 93. člena ZUreP, z Odlokom o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste, v 11. členu poglavja Plinovod, točka 2 magistralni plinovod, 2. alinea: plinovod se prestavi v dolžini cca 400 m in poteka v oddaljenosti 10 m severno od roba vozišča. Glede na ugovore zavezanca – B. pa je navedel, da natančen potek plinovoda izhaja iz grafične priloge lokacijskega načrta z vrisom predvidene prestavitve le-tega. V obeh lokacijskih načrtih sta zajeti obe nepremičnini pred parcelacijo in sicer parc. št. 199/1 k.o. ... in 1160/1 k.o. ..., iz katerih sta nastali obravnavani parceli. Organ je v zadevi odločil po nujnem postopku v skladu z določili 7. odstavka 110. člena in 104. člena ZUreP-1, ker gre za prestavitev oziroma izgradnjo objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture, ki mora biti izvedena hkrati z izgradnjo obvoznice. Izgradnja obvoznice je vezana na sprejete plane izgradnje avtocest ter ima Republika Slovenija kot investitor za gradnjo zagotovljena finančna sredstva v teh planih ter bi pomenila zamuda pri izgradnji veliko gospodarsko škodo za RS.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. V zvezi z ugovori pojasnjuje, da sta obe obravnavani parceli nastali iz parcel, ki sta navedeni v Odloku o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice – Dravograjske ceste med cesto Proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru in Odlokom o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste. Glede navedbe, da razlastitveni upravičenec razpolaga z drugo nepremičnino, pa pojasnjuje, da iz odlokov natančno izhaja potek plinovodov. Upravni organ je pri svoji odločitvi vezan na Odlok.

Tožeča stranka v tožbi povzema prvostopno odločbo UE Maribor z dne 23. 10. 2008, s katero je bilo v korist služnostnega upravičenca C. določena trajna služnost daljnovoda v javno korist ter Ministrstva za okolje in prostor z dne 18. 9. 2008 ter glede njih navaja, da so bile že v postopku na prvi stopnji kršene njene pravice, ker je prvostopni organ odločal brez mnenja sodnega izvedenca ustrezne stroke, saj je odločitev o tem ali so nepremičnine v lasti tožeče stranke zajete v območju prostorskega akta – lokacijskega načrta bistvenega pomena za sprejete odločitve o obremenitvi nepremičnin v odločbi, ter da so navedbe, da je bilo tožeči stranki omogočeno sodelovanje pri izvedbi dokazov nesprejemljive, saj prvostopni upravni organ ni predložil nobenega dokazila o ustrezni izobrazbi pooblaščene osebe za izvedbo presoje o ustreznosti prostorskih aktov, zahtevo tožeče stranke po zagotovitvi mnenja izvedenca pa odpravil kot nepotrebno, zaradi česar je izpodbijani akt nezakonit. V nadaljevanju navede izpodbijano prvostopno odločbo in odločbo drugostopnega organa ter navede, da veljajo navedbe tožeče stranke tudi zoper te odločbe.

Stranka z interesom v tem postopku A. na tožbo ni odgovorila.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju tožeče stranke je, ob izpeljavi ugovorov, ki jih tožeča stranka navaja v zadevi razlastitvene upravičenke C., v obravnavani zadevi sporno, ali sta njegovi parceli št. 199/10 k.o. ... in parc. št. 1150/15 k.o. ... navedeni v lokacijskih načrtih, s katerimi organa utemeljujeta javno korist. V zvezi z navedenim ugovorom se sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev odločb upravnih organov, kjer je tožeča stranka B. izražala enak ugovor že v prvostopnem postopku, ter kot pritožbeni ugovor. Iz povzetka dejanskega stanja organov izhaja, da je B. lastnik parcel 199/10 in 1160/15 do celote. Nadalje je ugotovljeno, da je gradnja objektov razvidna iz 3. člena Odloka o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste, ki opredeljuje obseg ureditvenega območja. Enajsti člen poglavja Plinovod, 2. točka magistralni plinovod, 2. alinea Odloka o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo Cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste določa, da se plinovod prestavi v dolžini približno 400 m in poteka v oddaljenosti 10 m severno od roba vozišča in je razviden iz grafične priloge lokacijskega načrta za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste, kjer je razvidno, da je prestavitev plinovoda predvidena ob Lackovi cesti. Glede na take določbe tudi sodišče meni, da je javna korist za razlastitev nepremičnin izkazana, saj so predvidene v državnem oziroma lokacijskem načrtu. Parceli sta navedeni tudi v 3. členu Odloka o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice – Dravograjske ceste med Cesto Proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru. Navedeni sta sicer stari parceli 199/1 in parcela 1160/1, vendar sta obe tangirani parceli – parcela št. 199/10 in 1160/15, nastali iz ukinjenih parcel na podlagi parcelacije (geodetske odločbe, ki izkazuje parcelacijo in nastanek obravnavani parcel iz parcel 199/1 in 1160/1 so v upravnem spisu). Ker potek in obseg služnosti izhaja iz citiranih odlokov, nastanek parcel pa izkazujejo geodetske odločbe, sodišče ugovor tožeče stranke, da služnost ne poteka po njenih parcelah, zavrača kot neutemeljen. Za presojo, kot sta jo izvedla upravna organa (o poteku služnosti), pa ni bilo potrebno postaviti izvedenca ustrezne stroke, ker navedeno izhaja iz upravnih aktov, ki so v odločbah navedeni in ki jih je povzelo tudi sodišče v sodbi. Glede na navedeno torej sodišče zavrača tožbeni ugovor B., da potek služnosti, ki je ustanovljena na njegovih parcelah, ni v skladu z lokacijskim načrtom, kajti v Odloku o lokacijskem načrtu sta navedeni parceli, iz katerih sta nastali današnji, zato ni nobenega dvoma, da jih je lokacijski načrt opredeljeval in s tem tudi niso kršene določbe ZUre-P-1 o podani javni koristi.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.