Jedro

Obveznost plačevanja odvoza smeti ne temelji na pogodbenem razmerju, temveč na Odloku o obveznem zbiranju, odvozu in odstranjevanju odpadkov ustrezne občine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom pravni zadevi P 90/96 in P 37/97 združilo v skupno obravnavanje in za vodilni spis določilo spis P 90/96. Z izpodbijano sodbo je nato odločilo, da ostaneta plačilna naloga, vsebovana v sklepih istega sodišča o izvršbi, opr.št. I 814/96 z dne 11.12.1996 in I 120/96 z dne 1.4.1996 v izreku pod 1. točko v veljavi, skupaj z odmerjenimi stroški. Toženi stranki je naložilo povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 21.210,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki izrecno ne uveljavlja nobenega pritožbenega razloga. Pritožnik v laični pritožbi navaja, da terjanega zneska ne dolguje, saj storitev komunale ne uporablja in jih tudi ne želi, saj živi na deželi, kjer smeti lahko uporabi drugače kot v mestu. Smeti tudi v nadalje ne namerava nositi v zabojnik in meni, da ga v to nihče ne more prisiliti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov v odločitev prvega sodišča. Ob tem je treba pritožniku pojasniti, da njegova obveznost plačevati smetarino ne temelji na pogodbenem razmerju, kakor pri nakupovanju v trgovini ali pri uporabi vode in elektrike, marveč na Odloku o obveznem zbiranju, odvozu in odstranjevanju odpadkov v občini Dobrepolje. To obveznost je v interesu varstva okolja določil že zakonodajalec z Zakonom o komunalnih dejavnostih ter tudi pooblastil občine, da način izvajanja na posameznih območjih uredijo z odlokom.

Gre torej za obveznost do skupnosti, katere del je tudi pritožnik in je vtoževano terjatev dolžan poravnati.

Ker pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v odločitev sodišča prve stopnje in tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je izpodbijano sodbo potrdilo.