Pridobitev informacij o stanju predkazenskega postopka

Datum

04.03.2026

Številka

07121-1/2025/1597

Kategorije

Policijski postopki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo  prejeli vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da so oškodovanci (žrtve kaznivega dejanja) na podlagi tretjega odstavka 65.a člena ZKP pristojno državno tožilstvo zaprosili za določene informacije o stanju predkazenskega postopka. Državno tožilstvo kljub večkratnim urgencam informacij oškodovancem ni poslalo. Zaprošate za izdajo mnenja glede pridobitve podatkov s strani državnega tožilstva, ki jih oškodovanci potrebujejo v postopku izvensodnega reševanja spora.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZinfV-1 in 10/26-ZP-1L, ZVOP-2) in 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni pristojen presojati, ali so oškodovanci v konkretnem primeru od državnega tožilstva upravičeni pridobiti informacije o stanju predkazenskega postopka na podlagi tretjega odstavka 65.a člena ZKP ter komentirati postopanja državnega tožilstva s tem v zvezi.

Z vidika pravic, ki jih imajo posamezniki po ZVOPOKD glede njihovih osebnih podatkov, IP izpostavlja pravico do dostopa oziroma pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pri tem poudarjamo, da se pravica do seznanitve z osebnimi podatki oziroma pravica dostopa do osebnih podatkov nanaša le na osebne podatke prosilca. To pomeni, da se v okviru te pravice posameznik lahko seznani le z lastnimi osebnimi podatki, ne pa z osebnimi podatki drugih oseb. Pri tem IP poudarja, da ZDT-1 omejuje omenjeno pravico do določene mere.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka IP ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav podatkov. V okviru neobvezujočega mnenja vam lahko posreduje zgolj splošna pojasnila v zvezi z vašimi vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje tudi, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih državnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013, tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države. Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. IP tako ne more presojati, ali so oškodovanci v konkretnem primeru od državnega tožilstva upravičeni pridobiti informacije o stanju predkazenskega postopka na podlagi tretjega odstavka 65.a člena ZKP ter ne more komentirati postopanja državnega tožilstva s tem v zvezi.

Z vidika pravic, ki jih imajo posamezniki po Splošni uredbi in ZVOPOKD glede njihovih osebnih podatkov, pa IP izpostavlja pravico do dostopa oziroma pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Pri tem poudarjamo, da se pravica do seznanitve z osebnimi podatki oziroma pravica dostopa do osebnih podatkov nanaša le na osebne podatke prosilca. To pomeni, da se v okviru te pravice posameznik lahko seznani le z lastnimi osebnimi podatki, ne pa z osebnimi podatki drugih oseb. IP tako pojasnjuje, da posameznik (v konkretnem primeru oškodovanci) lahko uveljavlja pravico do seznanitve v zvezi z vsemi zbirkami osebnih podatkov, ki jih obdeluje posamezni upravljavec (v konkretnem primeru državno tožilstvo).

Pri uresničevanju pravice do seznanitve z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo policija, državna tožilstva, Uprava RS za probacijo, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij ter drugi državni organi, ki so zakonsko določeni kot pristojni za področja preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, treba v primerih, ko osebne podatke navedeni organi obdelujejo za namene izvrševanja teh pristojnosti, upoštevati določila ZVOPOKD. Ta pravico do seznanitve ureja v 24. členu[1], kjer določa tudi, da pristojni organ o zahtevi odloči brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu od prejema zahteve. Omejitve pravice do seznanitve pa ureja v 25. členu, kjer v prvem odstavku določa, da se pravica posameznika do dostopa do lastnih osebnih podatkov lahko ob upoštevanju njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zakonitih interesov z zakonom delno ali popolnoma omeji glede posameznih obdelav ali posameznih kategorij obdelav, če in dokler je to nujno in sorazmerno:

1.da se onemogoči oviranje ali vplivanje na uradne postopke, katerih nameni so določeni v prvem odstavku 1. člena tega zakona;

2.da se onemogoči oviranje ali vplivanje na druge uradne postopke, povezane s prejšnjo točko;

3.zaradi zagotavljanja javne varnosti;

4.zaradi zagotavljanja varnosti države ali obrambe države;

5.zaradi varstva ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin tretjih oseb.

Pri tem IP poudarja, da Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 – ZZNŠPP, 57/25 – ZF in 100/25) omejuje omenjeno pravico do določene mere, saj v 181. členu določa, do katerih podatkov v katerih evidencah in kdaj se ima posameznik pravico seznaniti.

O zavrnitvi ali omejitvi dostopa mora pristojni organ odločiti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve. Ta rok se lahko s sklepom podaljša za največ 15 dni ob upoštevanju zapletenosti zahteve oziroma števila zahtev.

Glede možnosti pridobitve osebnih podatkov drugih oseb, pa IP pojasnjuje, da je za vsako obdelavo (tudi posredovanje) osebnih podatkov najprej potrebno zagotoviti ustrezno pravno podlago. ZVOPOKD v drugem odstavku 67. člena določa, da je posredovanje osebnih podatkov od pristojnega organa k pravnim ali fizičnim osebam zasebnega sektorja je dovoljeno, če je to potrebno za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali če obstaja druga pravna podlaga za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov. Pravna ali fizična oseba zasebnega prava, ki se ji osebni podatki posredujejo, osebne podatke obdeluje samo za namen, za katerega so ji bili posredovani. Postopek posredovanja ZVOPOKD ureja v 69. členu.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]24. člen ZVOPOKD določa: »(1) Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico od pristojnega organa zahtevati podatek o tem, ali se obdelujejo njegovi osebni podatki, in kopijo ali izpis teh podatkov. (2) Če se obdelujejo njegovi osebni podatki, ima posameznik pravico pridobiti konkretne informacije o: 1. namenih obdelave in njihovi pravni podlagi; 2. vrstah osebnih podatkov, ki se obdelujejo; 3. uporabnikih ali kategorijah uporabnikov, ki so jim bili podatki razkriti, zlasti če gre za uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah, v primerih omejitev iz prvega odstavka 25. člena tega zakona pa se lahko navede le okvirni opis uporabnikov; 4. roku hrambe ali roku za redni pregled potrebe po hrambi; 5. obstoju pravice zahtevati popravek ali izbris podatkov ali omejitev obdelave in pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu; 6. obstoju pravice do vložitve prijave pri nadzornem organu in njegovih kontaktnih podatkih; 7. vseh razpoložljivih informacijah o viru osebnih podatkov, razen če je identiteta vira varovana kot tajna ali zaupna po določbah zakona. (3) Pristojni organ posamezniku iz razloga po 1. ali 2. točki prvega odstavka 25. člena tega zakona ne zagotovi informacij iz prejšnjega odstavka, kadar bi se s tem razkrila identiteta oseb, zoper katere se izvajajo prikriti preiskovalni ukrepi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali zoper katere so razpisani ukrepi prikritega evidentiranja in namenske kontrole po zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije. (4) Pristojni organ o zahtevi odloči brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve. Odločba vsebuje tudi pouk o pravici do pritožbe pri nadzornem organu.«