Jedro

Pritožnikova revizija je nedovoljena, saj predhodno ni bila dopuščena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo - za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil revizijo zoper sodbo sodišča prve stopnje II U 430/2019-8 z dne 18. 9. 2019, s katero je zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve št. 3 z dne 29. 5. 2019, s katerim je ta ugotovila obstoj razloga za izbris tožnika iz Poslovnega registra Republike Slovenije po uradni dolžnosti na podlagi 2. točke tretjega odstavka 75. člena Zakona o gospodarskih družbah. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je z odločbo št. 021 z dne 24. 7. 2019 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega organa. Ker tožnik k vloženi reviziji ni priložil ne predloga za dopustitev revizije in tudi ne sklepa o dopustitvi revizije, jo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 374. člena in drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sklepom zavrglo kot nepopolno.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi k reviziji moral priložiti ustrezen sklep Vrhovnega sodišča, s katerim bi bilo ugodeno predlogu za dopustitev revizije. Poudarja, da ZUS-1 instituta dopustitve revizije ne ureja, v 84. in 85. členu ZUS-1 pa je izrecno omenjena le revizija in ne predlog za dopustitev revizije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Ker ZUS-1 določb o pogojih za dovoljenost revizije (več) ne vsebuje, se glede tega vprašanja uporabljajo določbe ZPP.

5. Zakonodajalec je z novelo ZPP-E1 način vlaganja revizij in odločanje o njeni dopustnosti v upravnem sporu v bistvenih rešitvah poenotil z ureditvijo v ZPP. Novela je stopila v veljavo 14. 9. 2017 in se je na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZPP-E začela uporabljati za postopke pred Vrhovnim sodiščem, če je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po 14. 9. 2017. V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, to je po 14. 9. 2017, zato se za dostop do Vrhovnega sodišča uporabljajo določbe ZPP. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe ZUS-1, je torej napačno.

6. Drugi odstavek 374. člena ZPP med drugim določa, da je revizija nedovoljena, če ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj pritožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil (kar sam potrjuje v pritožbi). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Pritožnikova revizija je bila torej nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, saj za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka.2

7. Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1. 8. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da tudi če bi pritožnikovo revizijo dejansko obravnavalo kot takšno, bi jo glede na dosedanjo prakso Vrhovnega sodišča zavrglo, saj po vsebini ne ustreza kriterijem za njeno dovoljenost.3 1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017), s katerim so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 92/2018 z dne 4. 7. 2019. 3 Npr. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 272/2017 z dne 31. 5. 2017.