Jedro

Sodišče druge stopnje je z zadnjim sklepom II Ip 384/2013 z dne 25. 9. 2013 med drugim spremenilo I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako, da se je izvršilni postopek nadaljeval tudi za nadaljnje (to je pomenilo še neodmerjene) izvršilne stroške s pripadki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog upnika z dne 14. 11. 2013 za odločanje o njegovih stroških, priglašenih v vlogi z dne 25. 11. 2011 in pritožbi z dne 16. 12. 2011. Ugotovilo je, da je bilo o upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroških, priglašenih v vlogi z dne 25. 11. 2011 in pritožbi z dne 16. 12. 2011, že pravnomočno odločeno s sklepom tega sodišča dne 22. 4. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju II Ip 384/2013 tako, da so bili upniku priznani oziroma dolžniku naloženi v plačilo nadaljnji izvršilni stroški 47,69 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da je Višje sodišče v Celju z II. točko izreka sklepa z dne 25. 9. 2013 odločilo le o upnikovih stroških pritožbe z dne 17. 5. 2013, kar jasno izhaja iz obrazložitve tega sklepa. Ker prvostopno sodišče še ni odločilo o upnikovih stroških izjave z dne 25. 11. 2011 in pritožbe z dne 16. 12. 2011, je Višje sodišče v Celju v I. točki sklepa z dne 25. 9. 2013 odločilo, da se izvršba nadaljuje tudi za nadaljnje izvršilne stroške. O stroških upnikove pritožbe z dne 16. 12. 2011 Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 30. 8. 2012 ni odločilo, saj je v II. točki tega sklepa pridržalo odločanje o pritožbenih stroških za končno odločbo. O stroških upnikove izjave niti ni moglo odločiti, saj bi v tem primeru vsaj eno od strank prikrajšalo o pravici do pritožbe. Napačno je stališče prvostopnega sodišča, da bi moral od Višjega sodišča v Celju iskati izdajo dopolnilnega sklepa, saj je to s sklepom z dne 25. 9. 2013 odločilo o tem, o čemer je moglo odločiti.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi utemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kajti ne gre za procesno oviro pravnomočno razsojene stvari po drugem odstavku 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je z zadnjim sklepom II Ip 384/2013 z dne 25. 9. 2013 med drugim spremenilo I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje tako, da se je izvršilni postopek nadaljeval tudi za nadaljnje (to je pomenilo še neodmerjene) izvršilne stroške s pripadki. Sem so spadali ravno stroški upnikove vloge z dne 25. 11. 2011 in stroški njegove pritožbe z dne 16. 12. 2011, kot utemeljeno navaja upnik v pritožbi. Z II. točko izreka sklepa z dne 25. 9. 2013 je sodišče druge stopnje odločilo zgolj o stroških pritožbenega postopka II Ip 384/2013 in o nobenih drugih, zlasti ne o nadaljnjih (še neodmerjenih) izvršilnih stroških, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Upnik v pritožbi še utemeljeno navaja, da prvostopno sodišče še ni odločilo o njegovih stroških izjave z dne 25. 11. 2011 in ne pritožbe z dne 16. 12. 2011. O stroških upnikove pritožbe z dne 16. 12. 2011 tudi ni odločilo Višje sodišče v Celju s prvim sklepom II Ip 247/2012 z dne 30. 8. 2012, saj je odločanje o pritožbenih stroških z II. točko izreka pridržalo za končno odločbo. O teh še neodmerjenih nadaljnjih izvršilnih stroških sodišče druge stopnje ni moglo odločati, kot utemeljeno navaja upnik v pritožbi, saj bi stranki prikrajšalo v pravici do pritožbe. Ravno tako ima prav, da je napačno stališče prvostopnega sodišča, da bi moral od Višjega sodišča v Celju zahtevati izdajo dopolnilnega sklepa. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o še neodmerjenih nadaljnjih izvršilnih stroških upnika s pripadki.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).