Jedro

Predlagateljica je lahko iz(bi)rala med (vsaj) dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno glede na stalno prebivališče očeta - nasprotnega udeleženca. To se je izreklo za nepristojno, po vpogledu v Centralni register prebivalstva, opirajoč se na stalno prebivališče otroka in krajevno pristojnost CSD B., ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi moralo sprejeti svojo pristojnost. V konkretnem primeru je za presojo pristojnosti, ki jo je izbrala predlagateljica in se ravna po prebivališču nasprotnega udeleženca, odločilen podatek, ki ga je predlagateljica navedla v predlogu (17. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva. V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v A.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je pri Okrožnem sodišču v A. vložila predlog za spremembo stikov mld. A. A. z nasprotnim udeležencem (očetom).

2. Okrožno sodišče v A. se je s sklepom III N 801/2023 z dne 12. 6. 2024 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v B. kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, ker ima (kot izhaja iz Centralnega registra prebivalstva) mladoletni otrok stalno prebivališče v navedenem sodnem okrožju (prvi odstavek 13. člena v zvezi z drugim odstavkom 18. člena Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1).

3. Okrožno sodišče v B. je sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da iz predloga za omejitev pravice do stikov izhaja, da predlagateljica in mld. A. A. stanujeta v C., nasprotni udeleženec pa se nahaja na prestajanju kazni zapora v D., drugih relevantnih okoliščin za presojo krajevne pristojnosti predlog ne vsebuje. Zato meni, da je za sojenje krajevno pristojno Okrožno sodišče v A., pred katerim je tekel tudi postopek za zaupanje mld. A. A. v varstvo in vzgojo III N 41/2022. Poleg tega se bo predlagateljica lažje udeleževala postopka na sodišču v A., ki je bližje kraju, kjer v resnici živi. Dejstvo, da bi lahko bil v predmetni zadevi za izdelavo mnenja pristojen Center za socialno delo B., enota ..., pa na vodenje postopka pred sodiščem nima nobenega vpliva, saj gre za ločen postopek, CSD mnenje praviloma izda pred razpisom prve glavne obravnave, sodišču pa ga pošlje po pošti.

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v A. 5. V obravnavani zadevi je podan položaj, ko sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, meni, da je pristojno sodišče, ki mu je zadevo odstopilo (prvi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1).

6. ZNP-1 v prvem odstavku 11. člena določa, da je za odločanje krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež. V prvem odstavku 13. člena pa določa, da je v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče. Če ima otrok poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, je pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča otroka.

7. Prvi odstavek 13. člena ZNP-1 v paternitetnih sporih določa posebno izbirno krajevno pristojnost zaradi zaščite otrok kot ranljive skupine in predstavlja realizacijo načela splošne otrokove koristi, ki je temeljno načelo otroškega prava. Predlagateljici predloga ni treba vložiti pri splošno krajevno pristojnem sodišču glede na stalno prebivališče starša - nasprotnega udeleženca (prvi odstavek 11. člena ZNP-1), marveč lahko izbere tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno oziroma začasno prebivališče; pri slednjem le v primeru, če iz okoliščin izhaja, da bo otrok tam prebival daljši čas.1

8. Predlagateljica je torej lahko iz(bi)rala med (vsaj) dvema sodiščema, kamor bi vložila predlog, in izbrala je sodišče, pristojno glede na stalno prebivališče očeta - nasprotnega udeleženca. To se je izreklo za nepristojno, po vpogledu v Centralni register prebivalstva, opirajoč se na stalno prebivališče otroka in krajevno pristojnost CSD B., Enota ..., ne da bi presodilo, ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi moralo sprejeti svojo pristojnost. 9. V konkretnem primeru je za presojo pristojnosti, ki jo je izbrala predlagateljica in se ravna po prebivališču nasprotnega udeleženca, odločilen podatek, ki ga je predlagateljica navedla v predlogu (17. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.2 V skladu z 22. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je podana izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za kar v obravnavanem primeru ne gre.

10. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v A. 1 Primerja zadevo I R 26/2024. 2 Primerjaj zadeve I R 23/2024, I R 187/2019, I R 39/2018, I R 56/2016 in I R 7/2015.