Jedro

V predmetni zadevi gre za zelo kompleksno zadevo, v kateri je bil postavljen najprej drug izvedenski organ, vendar pa je bilo potrebno dejansko stanje razčistiti še s postavitvijo sodne izvedenke. Že obsežnost dokumentacije v spisu in v zdravstvenem kartonu kaže na to, da ne gre za običajni primer, temveč je bilo potrebno preštudirati obsežno dokumentacijo (dokumentacija v spisi in pa v zdravstvenem kartonu obsega preko 1000 strani). Tudi samo izvedensko mnenje je obsežno, saj obsega 54 strani. Za podajo mnenja je izvedenka preučila tudi tujo literaturo s predmetnega področja in kot je to tudi sama pojasnila v odgovoru na pritožbo, ne gre za navadno oceno delazmožnosti, temveč gre za enega od najzahtevnejših primerov ocene delazmožnosti. Natančno je bilo potrebno preučiti vsak detajl posebej ter detajle strniti v logičen in razumljiv zaključek. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da izvedensko mnenje niti po težavnosti niti po strokovnosti ne odstopa od povprečja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki dr. A. A., dr. med. specialistki medicine dela, prometa in športa za izvedensko mnenje z dne 19. 8. 2021 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 985,00 EUR. Navedeni znesek je v plačilo naložilo toženi stranki.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se ne strinja s priznanjem nagrade za pisno izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja po 3. točki 1. odstavka 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik)1. V delu priznane nagrade za pisno izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja je sklep neobrazložen, kar pomeni da je s tem podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2. Po mnenju tožene stranke je mogoče sodni izvedenki priznati nagrado za pisno izdelavo zahtevnega mnenja. Izvedensko mnenje z dne 19. 8. 2021 namreč ne odstopa od povprečja, ne po težavnosti in tudi ne po strokovnosti. Sodna izvedenka je preučila delovno in medicinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu in zdravstvenem kartonu tožnika, ter odgovorila na postavljena vprašanja, ki so v tovrstnih postopkih običajna. Izdelava mnenja zato ni terjala nadpovprečne angažiranosti oziroma očitnega odstopanja od tovrstnih izvedenskih mnenj. V izvedenskem mnenju je sicer navedla, da je šlo za obsežno dokumentacijo, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da je potrebno izvedensko mnenje opredeliti kot zelo zahtevno. Sodna izvedenka niti v izvedenskem mnenju niti v stroškovniku ni navedla, da je izdelava zahtevala dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave ali ustreznega posvetovanja z drugimi strokovnjaki. Izvedensko mnenje je po vsebini sicer relativno dolgo, in sicer obsega 54 strani, pri čemer gre zlasti za povzetke medicinske dokumentacije. Tako gre za običajno izvedensko mnenje o vprašanju obstoja in neobstoja preostale delovne zmožnosti ter datumu in vzroku nastanka invalidnosti. Tožena stranka se pri tem sklicuje tudi na sodno prakso pritožbenega sodišča. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se sodni izvedenki prizna nagrada za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja po 2. točki 1. odstavka 40. člena Pravilnika v višini 306,00 EUR in posledično zniža skupaj priznana nagrada in nadomestilo za stroške na znesek 831,00 EUR.

3. Na pritožbo je odgovorila sodna izvedenka. Pri tem navaja, da je bilo izvedensko mnenje zelo zahtevno zaradi izredno velikega obsega dokumentacije in tudi zaradi kompleksnosti problematike, saj je bilo potrebno za verodostojne odgovore na vprašanja upoštevati in soočiti številne ugotovitve iz obsežnega sodnega spisa in obsežne medicinske dokumentacije. Potrebno je bilo preučiti tujo literaturo (ki jo v dopisu podrobno citira). Tako velik obseg spisa ne zahteva samo obsežnega povzetka dokumentacije, ampak hkrati pomeni potrebo po izredno visoki stopnji koncentracije. Kombinacija somatske patologije, psihosomatskih motenj in kroničnega bolečinskega sindroma je za ocenjevanje delazmožnosti daleč najbolj zahtevno področje. To ni samo navadna ocena delazmožnosti kot to piše tožena stranka, ampak je eden od najzahtevnejših primerov ocene delazmožnosti. Literatura, ki jo je uporabila pri analizi, pa je bila navedena že v prvem pojasnilu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodna izvedenka je na zahtevo sodišča 19. 8. 2021 podala pisno izvedensko mnenje, ki obsega 54 strani. Priložila je tudi stroškovnik, kjer je za pisno izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja uveljavljala 460,00 EUR, kar ji je sodišče tudi priznalo.

7. V zadevi je sporno, ali je sodna izvedenka upravičena do navedene nagrade.

8. V času podaje pisnega izvedenskega mnenja je Pravilnik določal, da se sodnemu izvedencu za pisno izdelavo zelo zahtevnega izvida in mnenja prizna 460,00 EUR. V 42. členu je nadalje določeno, da sodišče zahtevnost izvida in mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da izvid in mnenje pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca. Sodišče je tako sledilo stroškovniku, kot ga je vložila sodna izvedenka in očitno presodilo, da je del, ki se nanaša na plačilo nagrade v višini 460,00 EUR utemeljen. Odločitev sicer ni posebej utemeljilo, kar pa za rešitev zadeve ni odločilno.

9. Bistveno je namreč, da gre v predmetni zadevi za zelo kompleksno zadevo, v kateri je bil postavljen najprej drug izvedenski organ, vendar pa je bilo potrebno dejansko stanje razčistiti še s postavitvijo sodne izvedenke. Že obsežnost dokumentacije v spisu in v zdravstvenem kartonu kaže na to, da ne gre za običajni primer, temveč je bilo potrebno preštudirati obsežno dokumentacijo (dokumentacija v spisi in pa v zdravstvenem kartonu obsega preko 1000 strani). Tudi samo izvedensko mnenje je obsežno, saj obsega 54 strani. Za podajo mnenja je izvedenka preučila tudi tujo literaturo s predmetnega področja in kot je to tudi sama pojasnila v odgovoru na pritožbo, ne gre za navadno oceno delazmožnosti, temveč gre za enega od najzahtevnejših primerov ocene delazmožnosti. Natančno je bilo potrebno preučiti vsak detajl posebej, ter detajle strniti v logičen in razumljiv zaključek. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da izvedensko mnenje ne odstopa od povprečja, niti po težavnosti, niti po strokovnosti.

10. Glede sklicevanja tožene stranke na sodno prakso pritožbenega sodišča, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je treba vsak primer posebej obravnavati ter s tem v zvezi oceniti zahtevnost podanega mnenja. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ocenilo, da gre za zelo zahtevno mnenje in pritožbeno sodišče s tako oceno soglaša. 11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 2/2021. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.