Jedro

Zapisnik je javna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar se v njem potrjuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Maribor je zavrnila vlogo tožnika za priznanje, da je fizična oseba kmet. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik podal pri pristojnem upravnem organu za kmetijstvo izjavo na zapisnik, da je nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID-a 100..., v okviru katere se na na zemljišču v površini 0,3779 ha ukvarja s pridelavo česna in da prilaga izračun dohodka iz kmetijske dejavnosti ustvarjenem v letu 2019, ki ga je izdal Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj 4. 8. 2020 v višini 14.840,00 EUR. Izjavil je tudi, da mu opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja dodatni vir pridobivanja dohodka, ker je v rednem delovnem razmerju. Za priznanje statusa kmeta izpolnjuje pogoje usposobljenosti, ker je starejši od 30 let. V imenu vlagatelja je nato pooblaščena odvetniška pisarna 18. 9. 2020 v vlogi navedla, da se tožnikova laično podana vloga za priznanje statusa kmeta, ne nanaša na ustvarjen dohodek v letu 2019 in da se vlagatelj v postopku zavzema za priznanje statusa kmeta na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) ter da sodeluje v postopku nakupa kmetijskega zemljišča, ki se vodi pod številko MKGP-UE0034-P2 (330-623/2020).

2. Svojo odločitev je utemeljila z obrazložitvijo, da tožnik ob času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih je uveljavljal predkupno pravico, še ni izpolnjeval in na podlagi navedenega ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa kmeta na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, ker ne izkazuje, da bo citirana zemljišča pridobil in na njih iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka. Tožnik je sicer podal izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskih zemljišč parc. št. 90/10, 89/25, 89/8, 90/11, 90/13 in 90/21, k. o. ..., ni pa navedel oziroma pri upravnem organu ni podal pisne izjave, na zapisnik, da uveljavlja prednostno pravico do nakupa na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Upravno sodna praksa je enotna, da mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe (sodbe upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1519/2010, I U 650/2012, l U 572/2016-11).

3. Upravni organ v postopku tudi ugotavlja, da sta vlogi za odobritev pravnega posla podala oba potencialna kupca in da teče postopek odobritve pravnega posla in da tožnik ob času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih je uveljavljal predkupno pravico, še ni izpolnjeval. Na podlagi navedenega ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa kmeta na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, prav tako pa ne izkazuje statusa po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ.

4. Pritožbo tožnika je toženka zavrnila skupaj z zahtevo za povračilo stroškov pritožbenega postopka.

5. Toženka je zavrnila navedbe o prekoračenju instrukcijskega roka, glede na to, da je bila nato izpodbijana odločba izdana, pritožba zoper molk organa pa ni bila vložena. Kot pavšalne zavrača navedbe, da upravna delavka vlogi na vsak način ni želela ugoditi. Izpostavlja, da bi moral tožnik za uveljavljanje statusa kmeta na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ dohodek nesporno dosegati že v trenutku sprejema ponudbe in bi sam status kmeta (kot kmet mejaš, kakor je tožnik oblikoval svojo izjavo o sprejemu ponudbe) na podlagi te določbe lahko izkazoval z ustreznimi dokumenti (ki bi izkazovali doseganje predpisanega zneska). Toženka v drugostopenjski odločbi pojasnjuje, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za status kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ kot zakoniti pogoj predpisuje bodoče dejstvo, da bo pravni posel verjetno sklenjen v prihodnosti, kar pa za konkretni primer ni bilo ugotovljeno, saj tožnik namreč ni uspel verjetno izkazati, da bo pridobil predmetna kmetijska zemljišča, na katerih bi lahko ustvarjal pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti (tako tudi Upravno sodišče RS v sodbi, opr. št. III U 297/2009 z dne 2. 11. 2010). Pri tem poudarja, da je pooblaščenka tožnika na zaslišanju pred organom prve stopnje navedla, da se izjava tožnika k laično podani vlogi za priznanje statusa kmeta ne nanaša na ustvarjen dohodek v letu 2019, ampak da gre za izračun predvidenega dohodka po nakupu zemljišča. Nadalje je organ prve stopnje pri vpogledu v drugo upravno zadevo, ki se nanaša na nakup prav teh zemljišč, ugotovil, da je izjavo o sprejemu ponudbe v zakonitem roku podal tudi drug potencialni kupec in uveljavljal predkupno pravico kot drug kmet, v roku 30 dni po preteku ponudbe je podal tudi vlogo za odobritev pravnega posla, iz česar izhaja, da gre za konkurenta tožniku pri predmetnem nakupu. Iz dokumentov zadeve in iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno tudi, da tožnik ni navedel oziroma pri upravnem organu ni podal pisne izjave na zapisnik, da uveljavlja prednostno pravico do nakupa na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, ampak je to izjavila pooblaščenka tožnika šele kasneje, ob dodatnem zaslišanju. Upravno sodna praksa pa je enotna, da mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe, pri čemer mora torej biti izjava o sprejemu ponudbe na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ dana najkasneje ob sprejemu ponudbe.

6. Dodaja še, da pa bi tožnik izkazal verjetnost pridobitve predmetnih zemljišč, bi moral najprej uspeti v postopku odobritve pravnega posla, ob predpostavki, da v postopku ne bi uspel konkurirajoči kupec, ki uveljavlja status kmeta, ali pa nasprotno doseči spremembo odločitve, izdane v postopku odobritve pravnega posla in s tem preprečiti odobritev pravnega posla drugemu kupcu, nato pa doseči še odobritev pravnega posla med njim in prodajalcem, kar pa ni verjetno glede na v izpodbijani odločbi neizkazan status kmeta v letu 2019. Tožnik ob času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih je uveljavljal predkupno pravico, še ni izpolnjeval. Na podlagi navedenega ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa kmeta na podlagi 4. alineje prvega odstavka ZKZ, ker ne izkazuje, da bo citirana zemljišča pridobil in na njih iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka, prav tako pa ne izpolnjuje pogojev pridobitve statusa kmeta kot mejaš (23. člen ZKZ) na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ.

7. Tožnik izpodbija odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da uradna oseba, ki je vodila postopek, A. A., ni ravnala pravilno, ker ni zabeležila, saj se je tožnik z njo pogovarjal o odobritvi statusa kmeta in nakupu kmetijskega zemljišča, da uveljavlja status kmeta v skladu z določbami 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, saj bo kmetijska zemljišča, ki jih želi pridobiti v skladu z objavo in kot prednostni upravičenec kmet mejaš, obdeloval sam in z njimi pridobival pomemben del prihodka.

8. Uradna oseba, čeprav je bilo s strani tožnika jasno izražena volja, da želi dati izjavo po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, pa te izjave v zapisnik izrecno ni navedla, je s tem povsem zavedla tožnika, ki je bil prepričan, da je tovrstno izjavo na zapisnik dal. S tem je bilo kršeno temeljno načelo varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi. Organa prve in druge stopnje sta tožniku zavrnila vlogo za odobritev statusa kmeta iz razloga, ker tožnik ni navedel oziroma pri upravnemu organu ni podal pisne izjave na zapisnik, da uveljavlja prednostno pravico do nakupa na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (temveč je to izjavo podala pooblaščenka tožnika kasneje). Navedeno nikakor ne drži, saj je tožnik uradni osebi ustno jasno navedel, da uveljavlja prednostno pravico do nakupa po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, kar pa uradna oseba nezakonito ni vnesla v zapisnik.

9. Tožnik se ne strinja z ugotovitvijo organa prve in druge stopnje, da v času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih je uveljavljal predkupno pravico, še ni izpolnjeval, ker naj ne bi izkazoval, da bo citirana zemljišča pridobil in iz njih iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka. Glede na to, da je bilo upravnemu organu oziroma uradni osebi dobro znano, da tožnik sodeluje v postopku nakupa predmetnih kmetijskih zemljišč, kjer je dne 5. 8. 2020 uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš (postopek odobritve pravnega posla je namreč vodil isti organ) ter da so bila posredovana dokazila o usposobljenosti in o predvidenem ustvarjenem dohodku iz kmetijske dejavnosti, so takšne navedbe povsem nerazumne in pomenijo zgolj sprenevedanje.

10. Tožnik je vsekakor izkazal verjetnost pridobitve predmetnih kmetijskih zemljišč, saj je v postopku prodaje le-teh uveljavljal predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kar je močnejša pravica od konkurirajočega kupca, ki je uveljavljal predkupno pravico le kot drugi kmet. Tožnik je torej dokazal verjetno pridobitev predmetnih kmetijskih zemljišč, ker je izkazal, da sodeluje v postopku nakupa predmetnih kmetijskih zemljišč na način, da je sprejel ponudbo in ima močnejšo predkupno pravico kot konkurent. Postopek odobritve pravnega posla za predmetna zemljišča je bil namreč prekinjen do pravnomočnega zaključka upravnega postopka preverjanja pogojev, ali je tožnik kmet. V kolikor bo tožnik dokazal, da se šteje za kmeta glede na 4. alinejo prvega odstavka 24. člena ZKZ, mu bo tudi pravni posel nakupa predmetnih kmetijskih zemljišč odobren.

11. Predlaga, da sodišče ugodi tožnikovi tožbi ter odpravi izpodbijano odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-259/2020/2 z dne 22. 12. 2020 ter odločbo Upravne enote Maribor št. 330-713/2020-6 in prizna pritožniku (fizični osebi) status kmeta oziroma podredno da zadevo vrne Upravni enoti Maribor v ponovni postopek.

12. V nadaljnjih vlogah vztraja pri navedbah o neustreznem ravnanju uradne osebe organa, ko na zapisnik ni zabeležila prave volje tožnika, da poda izjavo po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. V zavezi s tem navaja temeljna načela Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki so bila kršena.

13. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje razloge sprejetih v izdanih odločbah ter poudarja, da bi moral tožnik za uveljavljanje statusa kmeta na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ dohodek nesporno dosegati že v trenutku sprejema ponudbe in bi sam status kmeta (kot kmet mejaš) na podlagi te določbe lahko izkazoval z ustreznimi dokumenti (ki bi izkazovali doseganje predpisanega zneska). Nasprotno pa slednje ne velja za dokazovanje potencialnih, bodočih dohodkov za zatrjevanje statusa kmeta na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (bodoče dejstvo, da bo pravni posel verjetno sklenjen v prihodnosti).

14. Toženka v pripravljalni vlogi še opozarja na enotno sodno prakso Upravnega sodišča RS v konkretni zadevi.

15. Sodišče je izvedlo javno glavno obravnavo, na kateri je odločalo o izvedbi dokazov. Dopustilo je vpogled v listine upravnega spisa ter listine tožnika od A1 do A7. Dokazne predloge za zaslišanje tožnika ter priče A. A. je zavrnilo kot nerelevantne, ker njihove izpovedbe na odločitev ne morejo vplivati, kot je podrobneje razvidno iz obrazložitve v nadaljevanju te sodbe.

16. Na glavni obravnavi, ki se je izvedla v odsotnosti toženke, je prisotni tožnik vztrajal pri svojih dosedanjih navedbah.

**K I. točki izreka**

17. V obravnavani zadevi je sporno, ali ima tožnik status kmeta po 1. oziroma po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ in ali je v posledici tega predkupni upravičenec v smislu prvega odstavka 23. člena ZKZ.

18. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za status kmeta. Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev pridobitve statusa kmeta na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, ki določa, da je kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Slednje je razvidno iz dejstva, da je tožnik vpisal kmetijsko gospodarstvo Register kmetijskih gospodarstev 29. 7. 2020, da obdeluje zemljišča v površini 0,3779 ha, na katerem v preteklem letu 2019, kar je razvidno in potrjeno tudi v vlogi podanega pooblaščenca in izhaja iz potrdila kmetijske svetovalne službe, ni bil ustvarjen pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti.

19. Nadalje je prvostopenjski organ tudi ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, po kateri je kmet fizična oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena. Upravni organ je z vpogledom v zadevo št. 330-623/220-7 z dne 18. 8. 2020 ugotovil, da je tožnik 5. 8. 2020 podal izjavo s sprejemu ponudbe za nakup kmetijskih zemljišč parc. št. 90/10, 89/25, 89/8, 90/11, 90/13 in 90/21, k. o. ... in uveljavljal prednostno pravico do nakupa, v skladu s 23. členom ZKZ, kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Izjavo o sprejemu ponudbe je v zakonitem roku podal tudi drugi potencialni kupec in uveljavljal predkupno pravico kot drug kmet. V roku 30 dni po preteku ponudbe je podal tudi vlogo za odobritev pravnega posla. Upravni organ na podlagi navedenega ugotavlja, da tožnik ob podani izjavi o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskih zemljišč ni navedel oziroma pri upravnem organu ni podal pisne izjave, na zapisnik, da uveljavlja prednostno pravico do nakupa na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ. Upravno sodna praksa je enotna, da mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe.

20. V zadevi je sporno, ali je tožnik pri nakupu predmetnega kmetijskega zemljišča utemeljeno uveljavljal predkupno pravico po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kar je v obravnavnem primeru odvisno od odgovora na vprašanje, ali je tožnik izkazal, da je kmet v smislu tega zakona.

21. V zadevi ni sporno, da tožnik v smislu tega zakona v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogoja pridobivanja pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti (1. alineja prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 24. člena ZKZ), sporno pa je, ali je izpolnil pogoj iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ.

22. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnik izpolnjevanja navedenega pogoja ni izkazal. 23. Ugotoviti je, da je tožnik tekom upravnega postopka podal izjavo na zapisnik pri upravnem organu 5. 8. 2020, iz katerega nesporno izhaja, da je navedel, da je nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID-a 100..., v okviru katerega se na zemljišču v površini 0,3779 ha ukvarja s pridelavo česna in da prilaga izračun dohodka iz kmetijske dejavnosti ustvarjenem v letu 2019, ki ga je izdal Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj dne 4. 8. 2020 v višini 14.840,00 EUR. Izjavil je tudi, da mu opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja dodatni vir pridobivanja dohodka, ker je v rednem delovnem razmerju. Za priznanje statusa kmeta izpolnjuje pogoje usposobljenosti, ker je starejši od 30 let. Nadalje je tudi navedel, da priznanje statusa kmeta potrebuje zaradi uveljavljanja prednostne pravice pri nakupu kmetijskih zemljišč in zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti. Iz zapisnika nadalje izhaja, da je bila izjava stranki prebrana in da stranka nad vsebino zapisnika ni imela pripomb. Naveden zapisnik pa je nesporno podpisal tudi tožnik. Zapisnik pa je javna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar se v njem potrjuje.

24. Tožnik v upravnem postopku ni navajal, da je tožnik dal v upravnem postopku izjavo po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, ampak je poudaril, da je bistveno, da jo je organ razumel kot izjavo po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. Navedeno naj bi izhajalo iz drugega in tretjega odstavka zapisnika z dne 14. 9. 2020. V tožbi pa na novo navajal drugače, in sicer, da je uradna oseba bila seznanjena z vsemi relevantnimi okoliščinami in bi v zapisnik morala vnesti tudi izrecno izjavo tožnika po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, vendar jo delavka A. A. ni zapisala, čeprav bi jo morala glede na njeno vlogo uradne osebe in določila ZUP. Tožnik s tem navaja nova dejstva, podaja drugačne navedbe kot tekom upravnega postopka, in predlaga nove dokaze, ki pa jih sodišče ni izvedlo, saj so to nedovoljene tožbene novote, saj je s temi podatki razpolagal že v času poteka upravnega postopka (20. in 52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1)1. Sodišče glede na navedeno ni zaslišalo tožnika in ne predlagane priče A. A. 25. Ugovor tožnika, da mu je organ prve stopnje kršil načelo varstva pravic strank s tem, da je opustil pravni pouk oziroma pojasnilo v zvezi z oblikovanjem sprejemne izjave, ni utemeljen. ZKZ v prvem odstavku 21. člena določa, da mora vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži pri upravni enoti. Navedeno pomeni, da upravna enota zgolj sprejme izjavo o sprejemu prodajne ponudbe, ki jo je upravna enota v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZKZ objavila na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprave. Upravna enota je torej le sprejemnik enostranske izjave stranke, ki je zainteresirana za nakup. Sprejem izjave tako še ne pomeni uvedbe upravnega postopka. Ta se uvede šele s podajo zahteve za odobritev pravnega posla, podano v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ. Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla (drugi odstavek 22. člena ZKZ). Neutemeljen je torej očitek tožnika glede kršitve 7. člena ZUP. Tožnik je v zmoti, ko meni, da bi moral upravni organ v konkretni zadevi skrbeti za varstvo njegovih pravic v drugem postopku (torej postopku sprejema ponudbe) in skrbeti, da morebitna nevednost ali neukost stranke nista v škodo njenih pravic in ji v zvezi z uporabo teh pravic svetovati.

26. Ugotoviti je, da je pravilna odločitev toženke, da tožnik ni izkazal, da izpolnjuje pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj. Tožnik izjave po določbi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ ni podal v času podaje pisne izjave o sprejemu ponudbe dne 5. 8. 2020, prav tako je ni podal na zapisnik v postopku vložitve vloge za pridobitev statusa kmeta, temveč šele z vlogo z dne 18. 9. 2020 (kar je že nedvomno po poteku 30 dnevnega roka za sprejem ponudbe, saj je to že več kot 30 dni od tožnikovega sprejema ponudbe).

27. Upravnosodna praksa je enotna, da mora dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, obstajati ob sprejemu ponudbe (sodbe I U 1519/2010, I U 650/2012 in druge). Torej, ko je podlaga za uveljavljanje predkupne pravice izjava, dana na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, mora biti ta dana najkasneje ob sprejemu ponudbe. Tožnik ni izkazal, da bi v obravnavanem primeru pred sprejemom ponudbe tako izjavo podal. Izjava, dana po pooblaščeni odvetniški družbi tožnika 18. 9. 2020, torej po tem, ko je tožnik ponudbo za nakup kmetijskih zemljišč že podal 5. 8. 2020 in je bila že sklenjena pogodba za nakup predmetnih zemljišč pod odložnim pogojem, zato na drugačno odločitev ne vpliva, ne glede na njeno vsebino.

28. Odločba o statusu kmeta je ugotovitvena in učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katero se nanaša. Če je podlaga za njeno izdajo 4. alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ, je to od časa podaje izjave v smislu navedene določbe - v konkretnem primeru od 18. 9. 2020 (prim. sodba tega sodišča I U 1519/2010 z dne 22. 6. 2011). Glede na to, da mora sprejemnik ponudbe pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe, navedeno izjavo po citirani določbi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ pa je tožnik podal šele 18. 9. 2020, torej po tem, ko je sprejel ponudbo za nakup predmetnih nepremičnin, to pomeni, da v času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih je uveljavljal svojo predkupno pravico, še ni izpolnjeval. 29. V zvezi z izjavo po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ obstaja ustaljena sodna praksa (I U 1519/2010, I U 650/2020, I U 572/2016), da če oseba dokazuje status kmeta z izjavo, da se šteje, da ga izkazuje od takrat, ko takšno izjavo da. Izjava na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ je konstitutivna izjava in pravno učinkuje od trenutka, ko je podana, zato na njeni podlagi tožnik ne more dokazovati izpolnjevanja pogoja "kmet mejaš", saj bi ta pogoj moral izpolnjevati v času izjave o sprejemu ponudbe oziroma vsaj do poteka roka za sprejem ponudbe. Glede na navedeno je organ pravilno ugotovil, da tožniku ne bi bil odobren pravni posel, saj je tožnikov konkurent izkazal predkupno upravičenje iz 23. člena ZKZ, tožnik pa ne.

30. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka:**

31. Kadar sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.