5. 4. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mojce Nerat iz Murske Sobote, ki jo zastopa zakoniti zastopnik dr. Ivan Nerat iz Murske Sobote, njega pa Danilo Hari, odvetnik v Murski Soboti, na seji 5. aprila 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 21. člena, 22. člena in 24. člena Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 48/99, 43/2000, 62/01, 85/02, 15/03, 40/03, 64/04, 28/06, 50/06 in 80/06) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Pravilnik o štipendiranju (v nadaljevanju Pravilnik). Zatrjuje, da je Pravilnik v neskladju s prvim in drugim odstavkom 14. člena (prepoved diskriminacije, enakost pred zakonom) ter z 22. členom Ustave (enako varstvo pravic), ker ne upošteva otrok s posebnimi potrebami. Meni, da bi morali biti testi in kriteriji pri podeljevanju Zoisovih štipendij za otroke s posebnimi potrebami prilagojeni tem otrokom.

2.Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na pobudo ni odgovorilo.

B.

3.Pobudnica izpodbija Pravilnik v celoti, vendar iz njenih navedb izhaja, da Pravilnik izpodbija le v delu, v katerem določa osnovna merila za ugotavljanje intelektualne nadarjenosti ter način njihove uporabe in ovrednotenja. Ustavno sodišče je zato omejilo preizkus pobude na 21., 22. in 24. člen Pravilnika.

4.Štipendiranje ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in nasl. – ZZZPB) in med oblikami štipendiranja vključuje tudi štipendije za nadarjene oziroma t. i. Zoisovo štipendijo (prvi odstavek 55. člena). Zoisovo štipendijo lahko pridobijo vajenci, dijaki in študentje, ki so izrazito nadarjeni, ne glede na premoženjsko stanje družine (tretji odstavek 56. člena). Podrobnejša merila in pogoji za pridobitev štipendij so določeni s Pravilnikom. Pravilnik Zoisove štipendije obravnava v III. poglavju, v členih od 19 do 32. Pravilnik v 19. členu določa, da so za dodelitev Zoisove štipendije za nadarjene lahko predlagani vajenci in dijaki, študentje višjih strokovnih šol ter študentje visokošolskih zavodov, če izpolnjujejo pogoje, določene v tem členu. Ti so: predlog upravičenega predlagatelja, dosežen šolski oziroma študijski uspeh, izkazana nadarjenost kandidata, ki je lahko intelektualna ali umetniška, ter starost kandidata. Za dijake srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol se zahteva še izpolnitev pogoja javno priznanega uspeha ali izjemnega dosežka v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. Intelektualna nadarjenost kandidata se ugotavlja na podlagi rezultatov preizkusa intelektualnih sposobnosti in dodatnih psiholoških preizkusov. Merila za ugotavljanje intelektualne nadarjenosti so določena v členih od 21 do 24 in so sestavljena iz osnovnih in dodatnih meril. Temeljno merilo, tj. merjenje intelektualne nadarjenosti z intelektualnimi testi, mora kandidat izpolniti. Kandidat lahko na podlagi teh testov doseže od 5 do 20 točk. Če kandidat tega merila ne izpolni, ne more pridobiti Zoisove štipendije. Kandidat za Zoisovo štipendijo se šteje za intelektualno nadarjenega, če na podlagi meril (osnovnih in dodatnih) skupaj doseže vsaj 20 točk in izpolnjuje tudi minimalne pogoje aktivnosti in dosežkov, določenih v 24. členu Pravilnika.

5.Iz predstavljene ureditve izhaja, da se intelektualna nadarjenost kandidata ugotavlja primarno z intelektualnimi testi. Uspešno opravljen test je bistveni pogoj za pridobitev Zoisove štipendije. Pobudnica ne oporeka intelektualnim testom kot merilu za pridobitev Zoisove štipendije. Meni, da to merilo ne bi smelo biti edino in da bi moralo biti prilagojeno otrokom s posebnimi potrebami, tudi z upoštevanjem testa čustvene inteligence. Ker izpodbijana ureditev tega ne ureja, zatrjuje neenak položaj otrok s posebnimi potrebami z otroki, ki so popolnoma zdravi. Očitek ni utemeljen. Pritrditi je sicer treba pobudnici, da izpodbijana ureditev posebej ne ureja položaja otrok s posebnimi potrebami, vendar to ne pomeni, da so zato izključeni iz te ureditve. Zoisova štipendija je štipendija, ki jo država namenja vajencem, dijakom in študentom, ki so izrazito nadarjeni. Kdaj se šteje kandidat za izrazito nadarjenega, določa Pravilnik. Zoisova štipendija je vajencem, dijakom in študentom dostopna pod enakimi in vnaprej znanimi pogoji. Intelektualna nadarjenost, ki je objektivno izmerljiva, se ugotavlja z intelektualnimi testi. Dejstvo, da ima kandidat status otroka s posebnimi potrebami, samo po sebi ne pomeni, da je zato intelektualno manj zmožen in v neenakem položaju z otroki, ki tega statusa nimajo. Samo dejstvo, da je kandidat zdrav, pa po drugi strani tudi ni zagotovilo, da bo kandidat uspešno opravil intelektualni test. Glede na navedeno tudi ni mogoče pritrditi pobudnici, da je ureditev diskriminacijska, ker ni prilagojena otrokom s posebnimi potrebami.

6.Očitek pobudnice o neskladju izpodbijane ureditve z 22. členom Ustave je neobrazložen, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

7.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo. Pri tem se ni spuščalo v oceno, ali pobudnica izkazuje pravni interes za presojo izpodbijane ureditve.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Škrk in sodnik Ribičič.

Predsednik dr. Janez Čebulj