Jedro

V postopku po ZVETL-1 sodišče odloča na podlagi verjetnosti kot znižanega standarda materialne resnice, dejansko stanje pa je bilo dobro razvidno že iz fotografije in skice predlagateljice, zato ogled na kraju samem ni bil potreben.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je Mestna občina A. pravna naslednica Občine B. kot imetnice pravice uporabe nerazdeljenih posameznih delov stavbe z ID znakom 0000-118-900 do deleža 620/1000 (točka A izreka). V točki B izreka je ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-118, stoječi na parc. št. 331, k. o. ..., z naslovoma ... in ..., obstoji etažna lastnina, navedena parcela je pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom 0000-118 (I. in II. točka). Sodišče je nato ugotovilo, da ima stavba z ID znakom 0000-118 posamezne dele, ki so navedeni v III. točki, ugotovilo, kdo so lastniki in imetniki izvedenih pravic na teh delih ter ugotovilo, koliko znašajo idealni deleži solastnine na vseh splošnih skupnih delih stavbe v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (IV. točka), ugotovilo, kateri so posebni skupni deli stavbe, ki služijo posameznim delom stavbe v idealnih deležih solastnine, kot to izhaja iz V. točke. Ugotovilo je še, da nerazdeljeni posamezni deli stavbe z začasnimi ID znaki po dokončni vzpostaviti etažne lastnine ne obstojijo več, kot to izhaja iz VI. točke. V zemljiški knjigi je ohranilo zaznambo - urejanje prostora, vknjiženo pri parc. št. 331, k. o. ... ter zaznambo - urejanje prostora, vknjiženo pri stavbi št. 118, k. o. ... (VII. točka). Po pravnomočnosti sklepa odloči sodišče po uradni dolžnosti o zemljiškoknjižnih vpisih pri parc. št. 331, k. o. ..., v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine opr. št. N 332/2017 z učinkom od 5. 7. 2017 (VIII. točka).

2. Zoper sklep se pritožujeta drugi in tretji nasprotni udeleženec, zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb ZVETL. Višjemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in zadevo reši v lastni pristojnosti. Drugi in tretji nasprotni udeleženec nimata pomislekov v pravilnost odločitve sodišča, ki se nanaša na ugotovitev idealnih solastnih deležev na skupnih delih stavbe, prav tako ne glede ugotovitev, ki se nanašajo na posebne skupne dele stavbe. Glede posameznega del stavbe (PDS) št. 23 je nesporno, da predmetni prostor predstavlja arkadne pasaže, ki so bile narejene iz nekdanjega lastniškega prostora. Edini možen dostop v prostor, ki ga tvori posamezni del stavbe s št. PDS 1, je vezan na PDS 23, v spisu se nahaja tudi fotografija, iz katere je razviden vhod v PDS 1. Nasprotna udeleženca sta predlagala izvedbo dokaza z ogledom na kraju samem. Sodišče se za to ni odločilo, drugi in tretji nasprotni udeleženec menita, da gre za bistveno kršitev določb postopka. V vlogi z dne 13. 12. 2018 sta na to okoliščino izrecno opozorila, sodišče jo je najverjetneje spregledalo in bi moralo ugotoviti obstoj prehoda po tem posameznem delu, kot sta ga nasprotna udeleženca zatrjevala. Nasprotna udeleženca nimata pomislekov, da arkade pripadejo prvemu nasprotnemu udeležencu, pomisleke imata v delu, ki se nanaša na stvarnopravno upravičenje dostopa in prehoda do poslovnega prostora PDS 1. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na odločbo Ministrstva na kulturo, bi moralo odločati tudi o izvedeni pravici, ki jo ima vsakokratni lastnik PDS 1 na PDS 23. Ker je sodišče arkade opredelilo kot posamezni del stavbe, je obšlo naravo tega dela, ki predstavlja dostop do poslovnega prostora. Drugi in tretji nasprotni udeleženec zato predlagata, da sodišče na PDS 23 ustanovi izvedeno pravico služnosti hoje in dostopa do PDS 1, saj ta ni bila vpisana v zemljiški knjigi, dejansko pa jo vsakokratni lastnik PDS 1 izvršuje z dostopom do svojega poslovnega dela preko posameznega dela.

3. Prvi nasprotni udeleženec (Mestna občina A.) v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Izpostavlja, da je glede na pravnomočno dopolnilno odločbo Ministrstva za kulturo z dne 11. 4. 2008 Mestna občina A. ostala lastnica arkadne pasaže. Iz navedene odločbe izhaja, da gre pri posameznem delu stavbe z ID znakom 0000-118-23 za javno prometno površino, natančneje za javno pešaško površino in to tudi po izločitvi prometa iz uličnega prostora. Arkadne pasaže predstavljajo grajeno javno dobro lokalnega pomena, torej javno površino, ki je namenjena vsakomur pod enakimi pogoji. Opozarja na 3. člena Gradbenega zakona (GZ), ki kot javno površino našteva javno cesto, ulico, trg, tržnico, igrišče, parkirišče, ipd. Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 19. členu javno dobro opredeljuje kot stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Pritožbene navedbe pritožnikov niso smiselne, ker je arkadna pasaža ostala v lasti Mestne občine A. kot del javnih površin, iz njih ima vsak možnost prehoda oziroma dostopa. Pritožnika tudi nista predložila nobene listine, primerne za vpis bremena skladno z določili 215. do 217. člena SPZ, ki predvideva različne načine nastanka služnosti. Priposestvovanje lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, ki predstavljajo javno dobro, je izključeno (prvi odstavek 44. člena SPZ). Podlage za priposestvovanje stvarne služnosti tudi ni po prvem odstavku 217. člena SPZ.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je neutemeljen očitek sodišču prve stopnje, da je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni izvedlo ogleda na kraju samem. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, zakaj ni opravilo ogleda na kraju samem. V postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVETL-1) namreč sodišče odloča na podlagi verjetnosti kot znižanega standarda materialne resnice, dejansko stanje pa je bilo dobro razvidno že iz fotografije in skice, ki ju je predložila predlagateljica. Sodišče je glede navedenega navedlo pravilne razloge, sodišče druge stopnje pa še ugotavlja, da je bil ogled na kraju samem predlagan v povezavi s trditvijo, da sporne arkade ne morejo biti posamezni del stavbe v lasti Mestne občine A., ne pa v zvezi z v pritožbi zatrjevano izvedeno pravico.

6. Drugi in tretji nasprotni udeleženec sta v vlogi z dne 13. 12. 2018 res navedla, da je pod arkadami situiran vhod v poslovni prostor, vendar nista zatrjevala obstoja izvedene pravice. Pritožnika dejstev, potrebnih za ugotovitev obstoja v pritožbi zatrjevane izvedene pravice služnosti hoje in dostopa do PDS 1 nista navedla. Zatrjevala sta namreč, da arkade ne morejo biti posamezni del stavbe v lasti Mestne občine A. Odločitve sodišča, da gre za posamezni del stavbe (PDS 23), katerega lastnik je Mestna občina A., v pritožbi ne izpodbijata, zato na navedbo, da je sodišče obšlo naravo tega dela, ni treba odgovarjati.

7. Sodišče v skladu s petim odstavkom 30. člena ZVETL-1 za vsak posamezni del stavbe ugotovi lastnika ter morebitne izvedene pravice in njihove imetnike (razen v primeru vpisanega posameznega dela iz 32. člena ZVETL-1), vendar mora biti v postopku izvedena pravica izkazana, prva nasprotna udeleženka pa v odgovoru na pritožbo utemeljeno navaja, da v postopku ustrezna listina ni bila predložena, niti ni bilo zatrjevano priposestvovanje stvarne služnosti. Izvedena pravica torej v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila izkazana (saj ni bila niti zatrjevana), trditve podane v pritožbi, da bi sodišče o izvedeni pravici moralo odločiti že na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo (z dne 11. 4. 2008), česar pritožnika tudi v pritožbi ne konkretizirata, pa so ne le prepozne, temveč tudi neutemeljene. Ob povedanem je neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče odločiti tudi o izvedeni pravici, ki jo ima vsakokratni lastnik PDS 1 na PDS 23.1

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP in v zvezi s 3. členom ZVETL-1).

1 V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZVETL-1 lahko udeleženci in druge osebe po vzpostavitvi etažne lastnine po tem zakonu svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih.