Jedro

S pravnomočno sodbo je ugotovljen obseg skupnega premoženja. Ta sodba je podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi po nedoločenih deležih.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca sama trpita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.V tej zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju tudi sodišče) na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru ter potrdila Okrožnega sodišča v Novi Gorici pri nepremičninah, kot povzeto v prvem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa, izbrisalo zaznambo spora, ki je bila vpisana na podlagi postopka, vodenega pred okrožnim sodiščem, ki je v zadevi izdalo tudi sodbo, ki je delno pravnomočna. Sodišče je ugotovilo, da so podani pogoji iz 84. in 85. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) za izbris zaznambe spora. Glede nekaterih nepremičnin, glede katerih je bil postavljen zahtevek na ugotovitev, da predstavljajo skupno premoženje, kot zemljiškoknjižni lastnik pa je vpisan predlagatelj (v pravdnem postopku toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec)), je tožbeni zahtevek zavrnjen, glede drugega sklopa nepremičnin pa je ugotovljeno, da predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, to je predlagatelja in druge udeleženke, le ta pa ni v roku dveh mesecev vložila predloga za vknjižbo skupne lastnine v vrstnem redu zaznambe spora.

2.Zoper sklep se je druga udeleženka pritožila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da odloči, da predlagani vpis ni dovoljen oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu. Sodba okrožnega sodišča je le delno pravnomočna, saj je bila razveljavljena v obsegu, kolikor je odločeno glede deležev pravdnih strank. Ker o deležu solastnine na spornih nepremičninah še ni bilo odločeno, potrdilo okrožnega sodišča ne daje podlage za predlagani izbris zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice. Spor glede pridobitve lastninske pravice med pravdnima strankama še ni zaključen, saj solastniški delež ni določen. Prav določitev deleža na solastnih nepremičninah je predmet spora, ki ga varuje vpisana zaznamba spora. Šele, ko je postopek pravnomočno končan, je podana podlaga za izbris zaznambe spora. Zaznamba spora opozarja tudi tretje, da v zvezi s spornimi nepremičninami poteka pravda o tem, kolikšen solastninski delež ima nasprotna udeleženka na navedenih nepremičninah.

3.Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in priglasil stroške. Meni da ni utemeljena in predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev, da so določene nepremičnine skupno premoženje ter na določitev deležev, skladno z določbami Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). V primeru, da je zahtevku ugodeno, to še ne pomeni delitve skupnega premoženja in torej tudi ne nastanka solastnine, kot to zmotno navaja pritožba, ko zapiše, da bo odločeno o "deležu solastnine na spornih nepremičninah". S pravnomočno sodbo je ugotovljen obseg skupnega premoženja. Ta sodba je podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi in to po nedoločenih deležih, tega ne bi spremenila tudi okoliščina, če bi bilo hkrati že pravnomočno odločeno o višini deležev obeh strank na skupnem premoženju (prim. 17. člen ZZK-1). To pa pomeni, da je spor, kolikor se tiče pravnega položaja v zvezi z nepremičninami in posledično vpisov v zemljiški knjigi, zaključen. Ker druga udeleženka predloga za vpis skupne lastnine v vrstnem redu zaznambe spora ni pravočasno vložila, je odločitev pravilna in zakonita ter pritožba neutemeljena. Pogoji za vpis so bili izpolnjeni in ker pritožbeno sodišče tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da to ne pomeni, da nasprotna udeleženka ni upravičena, da na podlagi predmetne sodbe predlaga vpis skupne lastnine.

6.O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki se v tem postopku smiselno uporablja (120. člen ZZK-1), po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen, če zakon ne določa drugače, ta situacija v tej zadevi ni podana.

Zveza:

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 17, 79, 84, 85 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.