Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če postopka razgrnitve podatkov zemljiškokatasterske izmere in katasterske klasifikacije zemljišč ni opravil občinski geodetski organ ali v njegovem imenu pooblaščena organizacija (2. odst. 20. člena Zakokna o zemljiškem katastru), listine v zvezi s tem po svoji vsebini ne omogočajo evidentiranja sprememb katastrskih podatkov v popisnem listu zemljiške knjige (pravno pravilo par. 104/1 tč. 3 Zakona o zemljiških knjigah).
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se razveljavi vpis poočitbe in zavrne predlog za dovolitev poočitbe spremembe meje, vrste rabe, izbrisa ter združitve in sicer parc. št.1056/4 travnik v izmeri 116 m2. v parcelo št. 1056/4 cesta, v izmeri 116 m2; parc. št. 1026/2 cesta v izmeri 58 m2, v parcelo št. 1026/2, cesta, v izmeri 115 m2; parc. št. 1026/6, cesta v izmeri 151 m 253, v parcelo št. 1026/6, cesta v izmeri 1033 m2 ter izbris parc. št. 1026/7 cesta v izmeri 39 m2 in združitev v parcelo št. 1026/2.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo na podlagi delilnega načrta z dne 23.11.1992 in izkaza sprememb z dne 11.1992 pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 48 k.o. ..., v lasti pritožiteljice, poočitbo spremembe meje, vrsta rabe in izbrisa ter združitve.
Proti sklepu se pritožuje zemljiškoknjižna lastnica L. T. ter v pritožbi navaja, da izpodbijani sklep ne temelji na ustreznem delilnem načrtu, le-tega pa tudi ni prejela in zato meni, da izpodbijani sklep ni pravilen. Smiselno predlaga njegovo razveljavitev.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za novo izmero ob rekonstrukciji oziroma gradnji ceste, ki se šteje kot izdelava novega zemljiškega katastra, s čemer je dolžan izvršiti opravila v zvezi z izdelavo zemljiškega katastra občinski geodetski organ (18. člen Zakona o zemljiškem katastru - ZZK - Ur. l. SRS št. 17/74 in 42/86).
Po določbi 20. člena ZZK morajo biti podatki zemljiškoknjižne katastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč javno razgrnjeni. Postopek razgrnitve opravi pristojni občinski geodetski organ. V skladu z 22. členom istega zakona lastniki, oz. uporabniki, ki se strinjajo z razgrnjenimi podatki, to potrdijo s svojim podpisom v elaboratu razgrnitve, če se ne strinjajo, pa lahko podajo uradni osebi, ki vodi register, svoj ugovor v 8 dneh. O vloženem ugovoru odloči Občinski geodetski organ z odločbo, proti tej odločbi pa je dovoljena pritožba na geodetsko upravo RS.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v danem primeru ni bil opravljen postopek tako, kot je spredaj navedeno in kot je določeno v II. odst. 20. člena ZZK. V spisu ni nobene listine, ki bi dokazovala, da je postopek razgrnitve opravila pooblaščena organizacija v imenu občinskega geodetskega organa.
Predlog predlagateljice in izpodbijani sklep se sklicujeta na delilni načrt in na izkaz sprememb, te listine pa ne izkazujejo pravnorelevantnih dejstev. Iz delilnega načrta oziroma izkaza sprememb ne izhaja, da je pristojni organ v predpisanem postopku ugotovil staro stanje in nove katastrske podatke za zemljišče pritožiteljice, ki naj se evidentirajo v popisnem listu zemljiške knjige. Sodišče druge stopnje je torej ugotovilo, da ni izpolnjen pogoj iz 3. tč. pravnega pravila 104. člena Zakona o zemljiških knjigah, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zavrnilo zemljiškoknjižni predlog.