Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca po tožbi (v nadaljevanju toženca) dolžna z nepremičnine z ID znakom ..., k. o. ..., odstraniti živo (zimzeleno) ograjo in nepremičnino prosto vseh stvari in oseb vrniti tožeči stranki v izključno posest. V presežku, tj. glede zahtevane odstranitve železne ograje, je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožencema je naložilo, da morata tožnici plačati tudi uporabnino v višini 6.058,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 1. 2017 dalje (II. točka izreka). Zahtevek po nasprotni tožbi, da je sporna parcela skupni del stavbe št. 2860, ki stoji na parcelah 2777/19 in 2777/20, k. o. ..., ter solastnina vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe v ustreznem solastniškem deležu, je zavrnilo (III. točka izreka). Poleg tega je tožencema naložilo, da tožnici povrneta stroške pravdnega postopka v višini 5.279,10 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženca vlagata predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je parcela 2777/9, k. o. ..., del funkcionalnega zemljišča k stavbi na parceli 2777/19 in 2777/20, k. o. ...? 2) Ali sta sodišči prve in druge stopnje napačno presodili, da je bilo predmet prodaje le funkcionalno zemljišče, na katerem je bila predvidena ureditev površin, ki služijo objektu in ne celotno zemljišče parcel 2777/2 in 2777/3, k. o. ... ter da parceli št. 2777/2 in 2777/3 nista bili v celoti stavbišče in funkcionalno zemljišče, določeno že z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem? 3) Ali sta predlagatelja s podpisom aneksa izrazila pravno veljavno strinjanje, da je funkcionalno zemljišče manjše in ne obsega tudi parcele 2777/9, k. o... in s tem izgubila solastnino na delu funkcionalnega zemljišča nekdanje parcele 2777/2 - sedanji parceli 2777/9 ter da zato ta parcela ni v solastnini etažnih lastnikov stavbe? 4) Ali je parcela 2777/9, k. o.... ostala in je še vedno v solastnini etažnih lastnikov stavbe? 5) Ali je dopustno deliti funkcionalno zemljišče, ki je bilo že določeno s prostorskim aktom in lokacijskim dovoljenjem, v okviru gradbene parcele, skladno z določbo 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in brez soglasja vseh lastnikov posameznih delov stavbe, za katero je bilo to funkcionalno zemljišče določeno z lokacijskim dovoljenjem v skladu s prostorskim aktom? 6) Ali z delitvijo funkcionalnega zemljišča preneha biti funkcionalno zemljišče določen del takega zemljišča in ali tedaj preneha nevknjižena solastninska pravica lastnikom posameznih delov stavbe, kateri je bilo funkcionalno zemljišče določeno z lokacijskim dovoljenjem? Navajata, da iz prostorskih aktov, ki so bili podlaga za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, kot tudi iz samega lokacijskega in gradbenega dovoljenja izhaja, da sta bili kot gradbena parcela (torej stavbišče in funkcionalno zemljišče) določeni celotni parceli 2777/2 in 2777/3. S temi akti je bila začrtana velikost in oblika gradbene parcele, ki je kasneje ni bilo več moč spreminjati. V te pravnomočne upravne odločbe namreč v skladu z načelom prirejenosti postopkov ne moreta posegati ne tožeča stranka s parcelacijo ne sodišče. Zemljišče, ki je bilo kot skupni del stavbe določeno s pravnomočnim lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, ni bilo v samostojnem pravnem prometu in ga ni bilo več mogoče spreminjati ali zmanjševati. Predlagatelja sta s sklenitvijo prodajne pogodbe po samem zakonu (ex lege) postala solastnika na celotnem zemljišču parc. 2777/2 in 2777/3, razen tistih delov, ki so v lokacijski dokumentaciji določeni kot atriji k posameznim delom stavbe. S kasnejšo parcelacijo, ki je bila narejena brez soglasja kupcev, se solastninska pravica na parceli 2777/9 ni izgubila. Tudi sklenitev aneksa na solastninsko pravico ni vplivala, saj se lastnina na funkcionalnem zemljišču pridobi tudi, če to s pogodbo ni določeno, njeno razpolaganje pa se odvija le skupaj s stavbo. Sklicujeta se na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 398/93, II Ips 259/2008, X Ips 133/2013 in II Ips 110/2011. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).