Jedro

Zakon sicer ne določa, kolikokrat lahko predkupni upravičenec izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji, vendar je pri tem treba izhajati iz namena same dražbe, ki je v tem, da se nepremičnina, ki je predmet izvršbe, proda po čim ugodnejši ceni, zato se vse lahko ponovi tolikokrat, da je dosežena najvišja cena oziroma, da ni višje ponudbe.

Izrek

Pritožbam predkupnih upravičencev O. d.o.o. in V. P. ter pritožbam M. K. in A. Z. se ugodi, sklep o domiku sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Pritožba S. F. se zavrže. Upnica M. k. t. d.d. je dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponudniku A. Z. domaknilo nepremičnine last dolžnice N. P. do ½ vpisanih pri vl. št. natančno navedenih v izreku izpodbijanega sklepa in sicer za ceno 14.000,00 EUR. Odločilo je, da bo v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu odredilo v zemljiški knjigi izbris vpisanih pravic in bremen na navedenih nepremičninah, kot prav tako natančno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa ter ponudniku naložilo, da je dolžan v roku 30 dni od prejema citiranega sklepa plačati kupnino v višini 12.273,75 EUR na navedeni račun Okrožnega sodišča v M. S. ter ga hkrati opozorilo na posledice, če v navedenem roku kupnine ne bo položil. Proti citiranemu sklepu sta predkupna opravičenca O. d.o.o. in V. P. po svojem pooblaščencu vložila pravočasni pritožbi ob uveljavljanju pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava – 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in se v pritožbenem predlogu zavzemata za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbo sta vložila tudi dražitelja M. K. in S. F. ter ponudnik, kateremu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom domaknilo nepremičnino, A. Z. Navedeni pritožbenih razlogov ne opredeljujejo, iz vsebine pa je razbrati, da uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava – 2. in 3. točka citiranega zakonskega določila in se v prav tako smiselnih pritožbenih predlogih zavzemajo za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Upnica M. k. t. d.d. se v vloženih odgovorih na vse pritožbe zavzema za zavrnitev teh in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožbe predkupnih upravičencev O. d.o.o. in V. P. ter dražiteljev M. K. in najugodnejšega ponudnika A. Z. so utemeljene, pritožba S. F. pa je nepopolna.

Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri očitanih in smiselno očitanih pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti – drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritrditi pritožbenemu očitku predkupnih upravičencev, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila 189. člena ZIZ v zvezi z določilom 182. člena istega zakona, ki določa ravnanje sodišča v primeru, ko ima kdo zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa in kar je bistvena pritožbena graja obeh predkupnih upravičencev, je sodišče prve stopnje potem, ko je po prejemu obvestila, da predkupna upravičenca želita izkoristiti svojo pravico in ko je A. Z. ponudil višjo ceno, zavrnilo višjo ponujeno ceno obeh predkupnih upravičencev in je s ponudbo A. Z. dražbo zaključilo. Takšno ravnanje sodišča je v nasprotju z že citiranim določilom in sicer tretjim odstavkom 182. člena ZIZ. Pomen tega je, da najboljši ponudnik po izjavi predkupnega upravičenca, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji, sme ponuditi višjo ceno, nato pa lahko tudi predkupni upravičenec ponovno izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji. Sodišče prve stopnje tega predkupnima upravičencema ni dovolilo, zato je v tem obsegu zmotno uporabilo citirano zakonsko določilo, kar pa je vplivalo na pravilno ugotovitev dejanskega stanja in hkrati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Zakon sicer ne določa, kolikokrat lahko predkupni upravičenec izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji, vendar je pri tem treba izhajati iz namena same dražbe, ki je v tem, da se nepremičnina, ki je predmet izvršbe, proda po čim ugodnejši ceni, zato se vse lahko ponovi tolikokrat, da je dosežena najvišja cena oziroma, da ni višje ponudbe. Že iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče sledilo obema pritožbama predkupnih upravičencev in je izpodbijani sklep o domiku razveljavilo iz razlogov kršitve določila o javni dražbi in je vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje – 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Ker je sodišče prve stopnje kršilo določbe o dražbi, kar je imelo za posledico razveljavitev sklepa o domiku, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba posebej ukvarjati s pritožbama M. K. in A. Z., ker učinki razveljavitve sklepa o domiku vežejo tudi njiju, saj bo moralo sodišče prve stopnje znova razpisati javno dražbo, na kateri bo domaknilo nepremičnine najugodnejšemu ponudniku ob pravilni uporabi predpisov o dražbi, torej določb od 181. do 189. člena ZIZ. V primeru, da so lahko predmet izvršbe oziroma prodaje tudi posamezne parcele, mora biti to navedeno tudi v odredbi o prodaji ter določena cena zanje; glede pritožbe A. Z. pa pritožbeno sodišče le pripominja, da je sodišče prve stopnje glede na dano pooblastilo (l. št. 143 v spisu) pravilno štelo, da ga je kot pooblaščenka na dražbi zastopala Š. K. Pritožba dražitelja S. F. po pritožniku ni podpisana. Podpis pritožnika je v skladu s 4. točko prvega odstavka 335. člena ZPP, bistvena vsebina pritožbe, popolna pritožba pa je procesna predpostavka za obravnavanje te, in ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo S. F. kot nepopolno zavrglo – 1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožniki pritožbenih stroškov niso priglasili, zato pritožbeno sodišče o teh ni odločalo; upnica M. k. t. d.d. pa z vložitvijo odgovorov na pritožbe ni prispevala k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato njenih pritožbenih stroškov ni moč opredeliti kot za postopek potrebnih (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato jih je dolžna nositi sama.