Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da mora pristojni organ za BPP pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za postopke, ki niso zajeti v 7. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, tj. se ne vodijo pred sodiščem ali organom za poravnavanje - kot je zaslišanje osumljenca pred policijo - odločati o obstoju vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da mora pristojni organ za BPP pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za postopke, ki niso zajeti v 7. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, tj. se ne vodijo pred sodiščem ali organom za poravnavanje - kot je zaslišanje osumljenca pred policijo - odločati o obstoju vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1887/2025 z dne 26. 9. 2025, s katero je ta zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred Policijsko upravo Ljubljana v kazenski zadevi, v kateri je bil vabljen na razgovor v vlogi osumljenca kaznivega dejanja, odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v nov postopek (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka).

2.V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da je sicer res, da se brezplačna pravna pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva v sodnih postopkih, ne pa tudi v postopkih, v katerih se ta pravica (še) ne uresničuje, vendar pa bi to za kazenske zadeve pomenilo, da brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti v fazah postopka pred izdajo sklepa o preiskavi oziroma pravnomočnostjo neposredne obtožnice, saj sta to trenutka, ko se kazenski postopek kot sodni postopek formalno začne. Zato se v novejši sodni praksi pravico do brezplačne pravne pomoči prizna tudi osumljencu v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj pri okrajnem sodišču in celo za zaslišanje na policiji po 148. in 148.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je glede na sistematiko ZKP del predkazenskega postopka. Poudarilo je, da je bistvo pravice do brezplačne pravne pomoči obdolženca kot elementa pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave zagotavljanje učinkovite pravice do obrambe z zagovornikom. Ta širša razlaga obsega in vsebine pravice do pravne pomoči in pravne zaščite osumljenih in obdolženih oseb v kazenskih postopkih sledi standardom, ki jih je v svoji praksi izoblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice pri razlagi točke c tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Vsebina pravice do (brezplačne) pravne pomoči zagovornika, narekuje razlago 1. in 7. člena ZBPP, po kateri v okvir pojma sodnega varstva, za katero se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč, spada tudi pravno varstvo v predkazenskem postopku v zvezi z dejanji, ki bi lahko odločilno vplivala na kasnejše sodno varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi sodišči oziroma na poštenost kazenskega postopka kot celote. Po presoji Upravnega sodišča glede na vsebino ravnanja policije po 148. in 148.a členu ZKP in posledice, ki jih lahko ima uradni zaznamek o osumljenčevi izjavi, sestavljen po šestem odstavku 148. člena ZKP za nadaljnji potek kazenskega postopka, gre za dejanja policije, pri katerih bi osumljencu morala biti zagotovljena brezplačna pravna pomoč, če si glede na svoj socialni položaj sam ne more zagotoviti zagovornika, pod pogojem, če je izpolnjen nadaljnji vsebinski pogoj po 24. členu ZBPP. V obravnavani zadevi je ta pogoj izpolnjen, saj sta tako resnost kot teža kršitve veliki. Tožnik je namreč osumljen kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen zapora do 5 let, zadeva je prepletena z družinsko pravno tematiko, zoper tožnika pa je bilo odrejeno policijsko pridržanje, opravljena je bila tudi hišna preiskava.

3.Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

4.Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Gre namreč za pravno vprašanje, ki je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pomembno pa je za vse nadaljnje postopke dodeljevanja brezplačne pravne pomoči osumljencu v zvezi z dejanji policije v predkazenskem postopku. Zato je Vrhovno sodišče predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).