Jedro

Pravni prednik tožene stranke je na podlagi 37. člena Splošnih pogojev obvestil tožnico o spremembi odjemalca. Nenazadnje pa je tožnica dobavljala toženi stranki toplotno energijo v poslovne prostore v obdobju, v katerem zatrjuje, da je bila lastnica poslovnih prostorov. S tem pa je tožena stranka vstopila v poslovno razmerje s tožečo stranko (44. člen Splošnih pogojev) in je tako prevzela tudi obveznost, da tožečo stranko obvesti o spremembi odjemalca v 15 dneh po nastali spremembi. Do prejema tega obvestila pa je za obveznosti zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na dejansko izkazan prenos lastninske pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 143886/2014 z dne 24. 10. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka in toženi stranki naložilo v plačilo 196,00 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica s solastniki obeh odjemnih mest na naslovu N., med katerimi je bil tudi pravni prednik tožene stranke podjetje A. A. d.d. v stečaju, podpisala pogodbi o dobavi toplote za obe predmetni odjemni mesti, ki ji je bil priložen delilnik stroškov dobave toplote ter sporazum o delitvi stroškov za odjemni mesti 11 in 12, ter da je bilo postopanje tožnice v skladu s 15. členom Pogodbe o dobavi toplote. Pritožnik opozarja, da B. d.d. nikdar ni bil upravnik poslovne stavbe N., niti pooblaščenec za sporočanje stanja merilne naprave in procentualnih deležev, ki odpadejo na solastnike. Pravni prednik tožene stranke ni bil lastnik stavbe poslovnega središča A. na naslovu E. 1, niti ni bil podpisnik s strani tožnice predložene pogodbe o upravljanju poslovnega središča A. z dne 1. 12. 2010. Tožena stranka izjave novega odjemalca nikdar ni podala niti podpisala. Tudi ni jasno, kako so bili deleži toženi stranki po porabi določeni.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnica na odjemno mesto 1, prostor 1 in odjemno mesto 1, prostor 2 na N. v Ljubljani v vtoževanem obdobju od 26. 10. 2013 do 31. 12. 2013 dobavljala toplotno energijo.

6. Kot izhaja iz navedb tožene stranke je le-ta s prodajno pogodbo z dne 8. 7. 2013 od pravne osebe A. A. d.d. v stečaju kupila delež stavbe oziroma poslovne prostore na naslovu N. v Ljubljani, v katere je tožeča stranka dobavljala toploto. Toženec je s pogodbo o prenosu in izročitvi predmetov naknadnega vplačila kapitala in prenosa lastninske pravice na nepremičninah dne 14. 10. 2013, lastništvo navedenih poslovnih prostorov prenesel na družbo F. d.o.o. 7. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje je tožnica na podlagi pogodbe o dobavi toplote št. 33S-19999/161 1/2013 z dne 24. 4. 2013 dobavljala toploto na odjemni mesti, ki se nahajata v toplotni postaji št. 1 na naslovu N. v Ljubljani. Pravilno je sodišče prve stopnje navedlo, da je pravni prednik tožene stranke podjetje A. d.d. v stečaju (oziroma v njegovem imenu in za njegov račun upravnik B. d.d.) s tožnico sklenil pogodbo o dobavi toplote. Kot izhaja iz priložene pogodbe o upravljanju (priloga A5), je bil predmet opravljanja upravniških storitev poslovno središče A. Res je v samem naslovu in 2. členu pogodbe naveden naslov E., vendar pa iz 1., 2. in 3. točke 1. člena pogodbe izhaja, da je bil predmet upravljanja poslovno središče A., ki obsega objekt G, H in I, torej gre za kompleks poslovnega središča A., kar nenazadnje izhaja tudi iz dopisa tožene stranke tožnici z dne 23. 1. 2014, da kupljeni poslovni prostori s strani tožene stranke predstavljajo kompleks N., E. 1 in E. 2. 8. Pravni prednik tožene stranke je na podlagi 37. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne Občine Ljubljana (v nadaljevanju: Splošni pogoji) obvestil tožnico o spremembi odjemalca. Nenazadnje pa je tožnica dobavljala toženi stranki toplotno energijo v poslovne prostore v obdobju, v katerem zatrjuje, da je bila lastnica poslovnih prostorov. S tem pa je tožena stranka vstopila v poslovno razmerje s tožečo stranko (44. člen Splošnih pogojev) in je tako prevzela tudi obveznost, da tožečo stranko obvesti o spremembi odjemalca v 15 dneh po nastali spremembi. Do prejema tega obvestila pa je za obveznosti zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na dejansko izkazan prenos lastninske pravice (3. točka 37. člena Splošnih pogojev). Tožena stranka je šele z dopisom z dne 24. 1. 2014 tožnico obvestila o spremembi lastništva poslovnih prostorov na družbo F. d.o.o. 9. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da bi se delilnik stroškov (s pisnim soglasjem odjemalcev) spremenil, zato je tožnica pravilno plačilo porabe toplote obračunavala po vnaprej dogovorjenem delilniku stroškov dobave toplote po posameznem odjemnem mestu. Seveda pa so lahko deleži porabe vsak mesec različni, saj se stroški obračunavajo od spremenljivk, nad katerimi tožnica nima vpliva.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).