Jedro

Vrhovno sodišče RS je reviziji toženca ugodilo in spremenilo izpodbijani sodbi tako, da je tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine, zavrnilo. Pred Vrhovnim sodiščem RS nista bili predmet presoje odločbi z dne 9. 4. 2013 in 16. 10. 2013 o odmeri tožnikove starostne pokojnine. Prav tako ni bilo odločeno o spornem vprašanju glede izplačevanja starostne pokojnine, tako da med strankama s sodbo Vrhovnega sodišča RS še ni pravnomočno urejeno sporno razmerje, pač pa je s to sodbo odpadla le podlaga za izdajo izpodbijanih odločb z dne 9. 4. 2013 in 16. 10. 2013. To je ugotovil tudi toženec in po uradni dolžnosti izdal odločbo z dne 9. 1. 2014. Ker se sodišče prve stopnje do te odločbe ni opredelilo v tem smislu, kakšen pomen ima za ta postopek in do tega, o čem je bilo odločeno in ali je odločba z dne 9. 1. 2014 pravnomočna, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa najmanj preuranjena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbe se pridržijo za končno odločitev.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz pritožbenega razloga po I., II. in III. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Podrobno povzema dosedanji potek postopka in vsebino izpodbijanega sklepa. Sodišču očita nesmiselno ugotovitev, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje tega spora glede na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 54/2013 z dne 12. 11. 2013. Po njegovem mnenju je sodba Vrhovnega sodišča RS v koliziji z drugimi svojimi odločbami, pa tudi v koliziji s številnimi odločbami Ustavnega sodišča RS v zvezi s 37. členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS, št. 37/2008 - MP10/08, v nadaljevanju Sporazum). Prilaga še odločbo bosanskega nosilca zavarovanja z dne 26. 2. 2014, s katero je bil tožniku odmerjen nov znesek pokojnine. Priglaša stroške pritožbe.

V odgovoru na pritožbo toženec meni, da je pritožba neutemeljena. Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka in celotne razpoložljive spisne dokumentacije, pravilno ocenilo in zaključilo, da je na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 54/2013 z dne 12. 11. 2013 odpadla pravna podlaga za izdajo izpodbijanih odločb in da si tožnik v predmetnem sporu ne more pridobiti več pravic, kot mu jih prizna sodba Vrhovnega sodišča RS. Tako je tudi odločba bosanskega nosilca, na katero se sklicuje tožnik, brezpredmetna za ta spor. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega oz. procesnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično preuranjeno odločilo.

Kot ključno za odločitev v sporni zadevi, je sodišče prve stopnje štelo sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 54/2013 z dne 12. 11. 2013, s katero je spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje tako, da je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 13. 7. 2010 in št. …. z dne 17. 1. 2011 in tožniku prizna pravica do sorazmernega dela slovenske pokojnine od 10. 2. 2010 dalje ter tožencu naloži odmero in izplačevanje pokojnine od 10. 2. 2010 dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega posamičnega zapadlega zneska odmerjene pokojnine dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo ter povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, do plačila v 8 dneh, pod izvršbo.

S citiranima odločbama (katerih odpravo je Vrhovno sodišče RS zavrnilo in jih štelo za pravilni) z dne 13. 7. 2010 in z dne 17. 1. 2011 je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine (ker je tožnik že uživalec invalidske pokojnine, priznane v BiH na podlagi pokojninske dobe dopolnjene v Bosni in Hercegovini in v Sloveniji), ker se po 37. členu Sporazuma ponovno odmerijo oz. preračunajo le istovrstne dajatve.

V sodnem postopku, v katerem je tožnik izpodbijal citirani odločbi toženca z dne 13. 7. 2010 in z dne 17. 1. 2011 in uveljavljal priznanje starostne pokojnine, je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. XII Ps 1088/2011 z dne 21. 6. 2012, potrjeno z drugostopno sodbo opr. št. Psp 335/2012 z dne 6. 6. 2012, odpravilo citirani odločbi (o zavrnitvi pravice do starostne pokojnine) in tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine od 10. 2. 2010 dalje in hkrati tožencu naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izda odločbo o odmeri in izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine in ga zavezalo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 447,00 EUR.

Toženec je takšni odločitvi sodišča prve in druge stopnje sledil in s prvostopno odločbo z dne 9. 4. 2013, potrjeno z drugostopno odločbo z dne 16. 10. 2013, tožniku odmeril starostno pokojnino od 10. 2. 2010 v znesku 121,76 EUR na mesec ter v drugem odstavku odločil, da se bo pokojnina začela izplačevati po predložitvi odločbe bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja, da se pokojnina na podlagi slovenske pokojninske dobe v BiH ne izplačuje več od prvega naslednjega meseca po izdaji odločbe bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja.

Ne glede na takšno odločitev, je toženec hkrati vložil revizijo zoper drugostopno sodbo opr. št. Psp 335/2012 z dne 6. 12. 2012 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča opr. št. XII Ps 1088/2011 z dne 21. 6. 2012, torej zoper sodbo, s katero je sodišče tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine. Kot je že uvodoma navedeno, je Vrhovno sodišče RS reviziji toženca ugodilo in spremenilo izpodbijani sodbi tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do starostne pokojnine, zavrnilo. S tem je res odpadla pravna podlaga za izdajo odločb z dne 9. 4. 2013 in z dne 16. 10. 2013, tako kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Vendar Vrhovno sodišče RS s svojo odločitvijo v ničemer ni poseglo v samo višino, odmero in izplačevanje pokojnine.

Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da že s tem, ko je odpadla podlaga (ker tožnik nima priznane pravice do starostne pokojnine) za izdajo odločb z dne 9. 4. 2013 in z dne 16. 10. 2013, tožnik ne izkazuje več pravnega interesa oz. da je brezpredmetno odločati v predmetnem sporu o izplačevanju starostne pokojnine, ker tožnik nima (več) priznane pravice do starostne pokojnine in da je med strankama sporno razmerje že pravnomočno urejeno glede na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 54/2013 z dne 12. 11. 2013. Prav slednje namreč iz že obrazloženih razlogov ne drži, ker ne samo, da pred Vrhovnim sodiščem RS nista bili predmet presoje citirani odločbi z dne 9. 4. 2013 in 16. 10. 2013, ampak tudi ni odločilo o spornem vprašanju glede izplačevanja starostne pokojnine, tako da med strankama s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 54/2013 z dne 12. 11. 2013, še ni pravnomočno urejeno sporno razmerje, pač pa je s to sodbo odpadla le podlaga za izdajo izpodbijanih odločb z dne 9. 4. 2013 in 16. 10. 2013. To je ugotovil tudi toženec in po uradni dolžnosti izdal odločbo št. ... z dne 9. 1. 2014, s katero je odločbo Območne enote A. št. ... z dne 9. 4. 2013 odpravil. Ker se sodišče prve stopnje do te odločbe ni opredelilo v tem smislu, kakšen pomen ima za ta postopek in do tega, o čem je bilo odločeno in ali je odločba z dne 9. 1. 2014 pravnomočna, je odločitev z izpodbijanim sklepom najmanj preuranjena. V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje opredelilo do odločbe z dne 9. 1. 2014 in do navedenih odprtih vprašanj, relevantnih v zadevi ter ponovno odločilo.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek ter na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP odločitev o stroških pritožbe pridržalo za končno odločitev.