Jedro

Iz zakonske dikcije 27. člena ZDOdv sicer res izhaja, da gre za procesno predpostavko, ki mora obstajati ob vložitvi tožbe, vendar pa večinska sodna praksa dovoljuje, da tožeča stranka do vložitve tožbe (vsaj) predlaga Državnemu odvetništvu mirno rešitev spora in nato dokaz o neuspešni mirni rešitvi spora predloži kasneje (prim.: II Cp 1315/2018,...).

Za odločitev je pomemben namen določbe: razbremenitev sodišča in Državnega odvetništva. Ta pa je bil s tem, ko je Državno odvetništvo o zahtevku za mirno rešitev spora odločilo pred tem, ko je o njem odločalo sodišče, vsekakor dosežen. Okoliščine konkretnega primera zato po oceni višjega sodišča kažejo na to, da je v tem primeru zavrženje tožbe glede spornega dela zahtevka napačno (Cp 2214/2019).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva plačilo 12.068,83 EUR s pripadki.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker je tožena stranka Republika Slovenija, je predhodni postopek pred vložitvijo tožbe po četrtem odstavku 27. člena Zakona o državnem odvetništvu - ZDOdv procesna predpostavka za vložitev tožbe proti toženki.

6. Navedena določba narekuje vsakomur, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, da Državnemu odvetništvu predhodno predlaga, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Predhodni postopek je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ oz. kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu. Tožbi je namreč potrebno predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba s sklepom zavrže. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica tožbi (vloženi 25.7.2022) priložila dve potrdili o neuspelem poskusu mirne rešitve spora in sicer z dne 27.9.2121 (za znesek 6.117,00 EUR) in 28.9.2021 (za znesek 1.811,90 EUR). Dne 13.2.2023 je tožnica pri sodišču prve stopnje vložila še vlogo, s katero je predložila dopis Državnega odvetništva RS z dne 9.11.2022. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da iz navedenega dopisa ni mogoče razbrati, da je tožnica začela predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora tudi za del tožbenega zahtevka v znesku 12.068,83 EUR s pripadki, temveč da gre kvečjemu za pojasnila glede drugih dveh predhodnih postopkov, za katere je tožnica predložila prej navedeni potrdili. Ker torej tožnica ob vložitvi tožbe (še) ni predložila (ustreznega) potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora za preostali del zahtevka (za znesek 5.581,89 EUR s pripadki, ki izhaja iz zadeve I Pg 280/2019 in za znesek 7.518,28 EUR s pripadki, ki izhaja iz zadeve 278/2018), temveč je neustrezni dokaz o neuspeli mirni rešitvi spora za preostali znesek sodišču predložila šele 13.2.2023 (po vložitvi tožbe; dopis Državnega odvetništva RS z dne 9.11.2022), je sodišče prve stopnje zaključilo, da procesna predpostavka za sporni del zneska ob vložitvi tožbe ni bila izpolnjena.

8. Iz navedenega je razvidno, da je sodišče prve stopnje prepričano, da je za izpolnitev procesne predpostavke iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv bistveno, da se mirna rešitev spora Državnemu odvetništvu predlaga pred vložitvijo tožbe. Zato je po tem, ko je ugotovilo, da tožnica za sporni znesek ni predhodno (še pred vložitvijo tožbe) predlagala mirne rešitve spora, zaključilo, da zato v tem postopku ne more več predložiti ustreznega potrdila o tem, da je pred vložitvijo tožbe Državnemu odvetništvu predlagala postopek mirne rešitve spora.

9. Pritožnica niti ne zatrjuje, da je ob vložitvi tožbe razpolagala s potrdilom Državnega odvetništva o zavrnitvi mirne rešitve spora, trdi pa, da ga je predložila kasneje, po vložitvi tožbe, vendar pred izdajo izpodbijanega sklepa.

10. Predlog tožnice za mirno rešitev spora glede spornega dela zahtevka je, kot to potrjuje toženka odgovoru na pritožbo, toženka prejela dne 26.7.2022 (kar naj bi bilo razvidno iz njene dohodne štampiljke na dopisu). Tožnica navaja, da je v zvezi s tem predlogom za mirno rešitev spora Državno odvetništvo zavrnilo predlog z dopisom z dne 9.11.2022 (Priloga A91). V opombi št. 1 tega dopisa je zapisano, da gre za odgovor na vlogo tožnice, ki jo je Državno odvetništvo prejelo 26.7.2022 (pri tem pa je iz poštnega žiga sodišča na prejeti tožbi razvidno, da je bila vložena 28.7.2022).

11. Tudi po oceni višjega sodišča je Potrdilo Državnega odvetništva z dne 9.11.2022 nejasno in na njegovi podlagi sodišče prve stopnje res ni moglo zaključiti, da je podana procesna predpostavka za vložitev tožbe. Iz njega namreč ni razvidno, da bi se nanašalo na sporni del tožbenega zahtevka, ne glede na to, da je v njem navedeno, da z njim Državno odvetništvo odgovarja na "zveza: vaš dopis z dne 25.7.2021" (oziroma sta v njem celo navedeni napačni opravilni številki: I Pg 316/2017 in I Pg 21/2018, ki sta predmet predhodnih zahtevkov, na katere je Državno odvetništvo pred tem že odgovorilo). Vendar pa je v odgovoru Državnega odvetništva (B7), v opombi št.2 v zvezi z "zahtevkom" (v tekstu) zapisano: "4. stran spodaj", to pa je, kot je razvidno iz tožničinega predloga za mirno rešitev spora, ki sta ga predložili tožnica k pritožbi in toženka k odgovoru na pritožbo (B6) vsekakor povezano z zahtevkom v skupni višini 13.100,17 EUR. Opisano pa potrjuje resničnost pritožničinih trditev o tem, da se odgovor Državnega odvetništva, ki ga je predložila tožnica pred izdajo izpodbijanega sklepa, nanaša na tretji predlog za mirno rešitev spora.

12. Navedeno potrjuje tudi zapis Državnega odvetništva v odgovoru na pritožbo (v poudarjenem tisku): "Predmetni dopis državnega odvetništva v Kranju z dne 9.11.2022 se nedvomno nanaša na zavrnitev predloga za mirno rešitev spora pred uvedbo pravdnega postopka z datumom 25.7.2021, ki ga je državno odvetništvo v Kranju prejelo dne 26.7.2022" (in ga zavrnilo z dopisom 9.11.2022). Za svoje trditve je toženka predložila tudi dokaze (Priloga B7, B6). Višje sodišče ocenjuje, da je toženka s tem pa izrazila voljo, da spornega razmerja s tožnico ne želi rešiti izvenpravdno.

13. Iz zakonske dikcije 7. člena ZDOdv sicer res izhaja, da gre za procesno predpostavko, ki mora obstajati ob vložitvi tožbe, vendar pa večinska sodna praksa dovoljuje, da tožeča stranka do vložitve tožbe (vsaj) predlaga Državnemu odvetništvu mirno rešitev spora in nato dokaz o neuspešni mirni rešitvi spora predloži kasneje (prim.: II Cp 1315/2018,...).

14. Za odločitev je pomemben namen določbe: razbremenitev sodišča in Državnega odvetništva. Ta pa je bil s tem, ko je Državno odvetništvo o zahtevku za mirno rešitev spora odločilo pred tem, ko je o njem odločalo sodišče, vsekakor dosežen. Okoliščine konkretnega primera zato po oceni višjega sodišča kažejo na to, da je v tem primeru zavrženje tožbe glede spornega dela zahtevka napačno (Cp 2214/2019).

15. Pri tem pa ni mogoče spregledati, da Državno odvetništvo v odgovoru na pritožbo z ničemer ni pojasnilo, zakaj je tak (popolnoma neuporaben) odgovor sploh nastal in niti z besedo v odgovoru na pritožbo ne odgovori na obrazložitev izpodbijanega sklepa, da iz predloženega dopisa Državnega odvetništva z dne 9.11.2022 ni mogoče razbrati, da je tožnica začela postopek mirne rešitve spora tudi za del tožbenega zahtevka v znesku 12.068,83 EUR, temveč gre za pojasnila glede drugih dveh predhodnih postopkov, za katera je tožnica že predložila potrdili. Pri tem pa je toženka šele v odgovoru na pritožbo predložila svoj odgovor tožnici skupaj z njenim predlogom za mirno rešitev spora in hkrati potrdila, da je z (povsem nejasnim) odgovorom odgovorila na tožničin predlog. Ugovor, da ne obstaja sporna procesna predpostavka, pa vložila ne glede na to, da je takrat že razpolagala s predlogom tožeče stranke za mirno rešitev spora in s svojim odgovorom nanj. Sodišče prve stopnje z navedeno okoliščino pri svoji odločitvi ni bilo seznanjeno in je zato ni moglo upoštevati.

16. Glede na navedeno je tožničina pritožba utemeljena, zato ji je višje sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje, izhajajoč iz pojasnjenih stališč višjega sodišča šteje, da je procesna predpostavka iz 27. člena ZDOdv v obravnavani zadevi izpolnjena in (ob ugotovitvi, da so izpolnjene tudi ostale procesne predpostavke) o zadevi meritorno odloči. Odločitev o tožničinih pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.