Jedro

Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženka zamudila rok za njegovo vložitev (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).

Ker pravna oseba v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, toženka v nobenem primeru ne more biti uspešna s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki v obravnavanem primeru znaša 12,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor toženke zoper plačilni nalog z dne 28. 8. 2023 za plačilo sodne takse za umik pritožbe. Zavrglo je tudi njen predlog za oprostitev plačila te sodne takse.

2. Zoper sklep vlaga toženka pritožbo. Navaja, da sodišče ni obrazložilo svoje odločitve. Zakonitosti odmere sodne takse ni mogoče preizkusiti. Sodišče je poseglo v toženkino ustavno pravico do pravnega sredstva in do sodnega varstva, ker ni vsebinsko odločilo o ugovoru ter predlogu za taksno oprostitev. Obravnavati bi moralo toženkine navedbe o spremenjenih okoliščinah (omejena sredstva na računih, blokirano drugo premoženje …) in opraviti poizvedbe. Obveznost plačila sodne takse ne more nastopiti pred pravnomočno odločitvijo o predlogu za taksno oprostitev. Toženka je v plačilnem nalogu označena napačno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljena dejstva je pravilno uporabilo pravo.

5. Zmoten je očitek, da sodišče ni obrazložilo svoje odločitve, s katerim pritožba uveljavljala bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je bilo mogoče preizkusiti, saj vsebuje odločilne dejanske in pravne razloge tako glede ugovora zoper plačilni nalog kot tudi glede predloga za oprostitev plačila sodne takse.

6. Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženka zamudila rok za njegovo vložitev (prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadaljnji). Prvostopenjskim razlogom o tem pritožba niti konkretizirano ne nasprotuje. Ker je bil ugovor zavržen, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno opredeliti do zakonitosti izdanega plačilnega naloga.

7. Ker pravna oseba v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, toženka v nobenem primeru ne more biti uspešna s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki v obravnavanem primeru znaša 12,00 EUR. Sodišče prve stopnje se zato ni bilo dolžno opredeliti do njenih navedb in dokaznih predlogov, s katerimi je utemeljevala obstoj pogoja za oprostitev plačila sodne takse (tretji odstavek 11. člena ZST-1).

8. Upoštevaje vse obrazloženo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom toženki ni kršilo ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave RS; Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadaljnji).

9. Očitka, da je toženka v plačilnem nalogu označena nepravilno, pritožba niti ne konkretizira. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v njem označena skladno s podatki, ki glede na toženkino matično številko (...) izhajajo iz sodnega registra, s takšnimi podatki pa je nenazadnje označena tudi v sami pritožbi.

10. Navedbe pritožbe o začetku teka roka za plačilo dolgovane sodne takse niso pravno pomembne za odločitev o predmetni pritožbi.

11. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).