Jedro

Kljub ustavitvi gradnje je investitor nadaljeval z deli.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi urbanistične inšpektorice Mestne uprave za inšpekcijske službe z dne 20.2.1992, po kateri je tožnik dolžan v roku 7 dni odstraniti počitniški objekt v tlorisni izmeri 4 x 6 m, ki ga gradi na zemljišču s parc. št. 453/3 ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Ugotovila je, da je organ prve stopnje na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) pravilno in zakonito odločil o odstranitvi objekta, ker je tožnik kljub odločbi o ustavitvi del nadaljeval z gradnjo.

Tožnik v tožbi navaja, da bi morala tožena stranka počakati na odločitev vrhovnega sodišča, Skupščina občine ... pa bi v tej zadevi že morala sprejeti zazidalni načrt, s čimer bi se vse stvari v Krajevnih skupnostih ... in ostalih rešile tako, da bi bili investitorji seznanjeni s perspektivno odločitvijo. Tožnik smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku 12.6.1990 izdana odločba o ustavitvi gradnje počitniškega objekta. Odločeno je tudi bilo, da mora tožnik v roku enega meseca zaprositi za lokacijsko dovoljenje. Ob ogledu dne 18.2.1992 je urbanistični inšpektor ugotovil, da je tožnik nadaljeval z deli in sicer je v objekt vgradil elektro instalacije, namestil žlebove in odtočne cevi ter vgradil električno omarico. Ker je kljub določeni ustavitvi gradnje z deli nadaljeval, je urbanistični inšpektor utemeljeno izrekel ukrep po 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter RS, št. 26/90 in 3/91). Po tej določbi organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje, če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu o ustavitvi gradnje, ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje zavrne, ali če investitor v določenem roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje.

Tožnik nima prav, ko meni, da je mogoče izvršiti le pravnomočno odločbo urbanističnega inšpektorja. Izvršljiva je namreč že prvostopna odločba urbanističnega inšpektorja glede na določbo 2. odstavka 76. člena ZUN. Prav tako je neutemeljeno njegovo sklicevanje na neobstoječi urbanistični prostorski izvedbeni akt. Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odst. 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po določbi 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).