Jedro

Izvajalec BPP mora napotnico po končani storitvi vrniti strokovni službi za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma njenega obsega, ki se opredeli z odločbo o dodelitvi BPP. V konkretnem primeru je bila prosilcu dodeljena nujna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v izvršilni zadevi. Glede na takšen obseg BPP je bila storitev opravljena že z vložitvijo pritožbe, to je, ko je bila pritožba zoper sklep oddana priporočeno po pošti. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da je tožeča stranka vrnila napotnico prepozno in se zato njen predlog za izplačilo nagrade in potrebnih izdatkov zavrne. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločanje Višjega sodišča o pritožbi, niso pomembne za odločitev in zato izpodbijana odločitev utemeljeno nima razlogov v tej zvezi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom zavrnil predlog tožeče stranke za izplačilo nagrade in potrebnih izdatkov za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 2838/2010 z dne 11. 11. 2010. Iz obrazložitve sledi, da je bila prosilcu A.A. z odločbo Bpp 2838/2010 z dne 12. 11. 2010 dodeljena nujna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, izdan v izvršilni zadevi. Za izvajanje BPP je bila določena kot odvetnica tožeča stranka. Tožeča stranka je dne 10. 3. 2011 vrnila sodišču originalno in popolno napotnico in predlagala, da se ji za opravljeno delo prizna nagrada in materialni stroški, oboje povečano za 20% DDV. Glede na to, da je bila zadnja storitev s strani odvetnice opravljena 12. 11. 2010, napotnica pa vrnjena 10. 3. 2011, je pristojni organ za BPP predlog tožeče stranke zavrnil. Pri tem se sklicuje na določbe petega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po katerem izvajalec BPP ni upravičen do plačila storitev BPP, če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povračilo stroškov postopka. V tožbi, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov in zaradi kršitev Ustave, navaja, da je bila odločba o dodelitvi BPP izdana za sestavo in vložitev pritožbe, kar po mnenju tožnice obsega tudi prejem sklepa Višjega sodišča v zvezi s pritožbo ter obvestilo stranki v tej zvezi. Ker sklepa Višjega sodišča v zvezi s pritožbo tožnica do oddaje napotnice še ni prejela, storitev v skladu z odločbo o BPP v času oddaje napotnice še ni bila v celoti opravljena in tako osemdnevni rok za njeno vrnitev sploh še ni mogel začeti teči. Izpodbijana odločba je zato napačna, ker pristojni organ okoliščin v zvezi s prejemom sklepa Višjega sodišča ni presojal, pa se je tudi ne da preizkusiti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani storitvi vrniti strokovni službi za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP, kot je to izrecno določeno v petem odstavku istega člena, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka v izpodbijanem sklepu. Iz spisov poleg tega sledi, da je bila tožeča stranka v 4. točki izreka odločbe o dodelitvi BPP še posebej opozorjena, da mora vrniti napotnico v roku 8 dni od opravljene storitve. Opozorjena je bila tudi (v 5. točki izreka) na posledice, če tega ne bi storila.

Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma njenega obsega, ki se skladno s 37. členom ZBPP opredeli z odločbo o dodelitvi BPP. V konkretnem primeru ni spora o tem, da je bila prosilcu A.A. dodeljena nujna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani (... Ig ..., zaradi izterjave 1 141,26 EUR s pp). Glede na takšen obseg BPP je bila storitev opravljena z vložitvijo pritožbe, to je dne 12. 11. 2010, ko je bila, po nespornih podatkih spisov, pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča oddana priporočeno po pošti. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da je tožeča stranka s tem, ko je vrnila napotnico 10. 3. 2011, to storila prepozno in se zato njen predlog za izplačilo nagrade in potrebnih izdatkov tudi po presoji sodišča utemeljeno zavrne. Enako stališče je sodišče že večkrat zavzelo v svojih odločbah, npr. v zadevi I U 1501/2010 z dne 16. 3. 2011, na katero se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo. Stališče, kakršno zastopa tožeča stranka v tožbi, nasprotno nima podlage v zakonu. To pa pomeni, da tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločanje Višjega sodišča o pritožbi, niso pomembne za odločitev in da izpodbijana odločitev utemeljeno nima razlogov v tej zvezi. Sodišče tožbenim očitkom o kršitvi pravil postopka zato ni sledilo, tako kot tudi ni moglo slediti povsem pavšalnemu sklicevanju tožnice na kršitve Ustave.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in skladna z zakonom, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.