Jedro

Pri odločanju o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist se globe iz različnih odločb o prekršku ne seštevajo, temveč se presoja le vsaka posamezna odločba, kar je tudi življenjsko ob dejstvu, da nekateri vozniki prekrške stalno ponavljajo in tako postopek odobritve nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist nikoli ne bi bil končan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnico se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je v uvodoma navedenem sklepu odločilo, da se zavrže predlog storilke za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in se storilko oprosti plačila sodne takse. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče predlog storilke zavrglo kot nedovoljen po določbi drugega odstavka 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je ugotovilo, da znesek globe (80,00 EUR) ne dosega zneska najmanj 300,00 EUR, ki je na podlagi 19.a člena ZP-1 pogoj za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Na podlagi petega odstavka 144. člena ZP-1 in 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pa je storilko oprostilo plačila sodne takse za postopek.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo storilka, ki meni, da je sklep neživljenjski, ker ne upošteva njene finančne zmožnosti in situacije. Zaradi nepoznavanja prava je v predlogu nanizala vseh pet do takrat prispelih glob, nato pa je prispela še šesta. Vsi prekrški so bili storjeni na istem kraju, večina njih v zelo zgodnjih jutranjih urah, škodljivih posledic njenega prekrška pa tudi ni bilo. Na podlagi odločitve v prvem sodnem sklepu je sicer dojela, da bodo zavrnilni odgovori pri vseh globah razen pri tisti, ki zaradi višine zneska 300,00 EUR dosega mejni znesek za odobritev predloga; ne zna pa si predstavljati, kako bo lahko plačala preostalih pet glob skupnem znesku 400,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče odloča v okviru Ustave in zakonov, pri čemer sistemski zakon ZP-1 določa pogoje za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist v 19.a členu, postopek pa v 202.c členu ZP-1. Iz teh določil jasno izhaja (prvi in drugi odstavek 19.a člena), da se nadomesti plačilo globe in stroškov postopka le tistemu storilcu, pri katerem je znesek najmanj 300,00 EUR in če je predlagatelj upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč; če je predlog nedovoljen ali prepozen pa ga sodišče zavrže s sklepom (drugi odstavek 202.c člena ZP-1). Ob noveli ZP-1J je bilo izdano tudi uvodno pojasnilo (ZP-1 z novelami ZP-H do ZP-1J, Ljubljana 2016, uvodna pojasnila dr. Liljane Selinšek), da se lahko nadomestijo globa in stroški postopka o prekršku, vendar le, če znašajo vsaj 300,00 EUR in pri tem ni pomembno, s katero vrsto odločbe (plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča) so bili globa in stroški izrečeni, vendar pa morajo izvirati iz enega samega postopka oziroma ene odločbe. Skladna temu je praksa višjih sodišč in okrajnih sodišč, da se globe iz različnih odločb o prekršku ne seštevajo, temveč se presoja le vsaka posamezna odločba, kar je tudi življenjsko ob dejstvu, da nekateri vozniki prekrške stalno ponavljajo in tako postopek odobritve nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist nikoli ne bi bil končan. Poleg tega sodišče veže tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom in storilka ne more biti v privilegiranem položaju napram drugim voznikom zgolj zato, ker je storila več prekrškov in njen (skupni) znesek glob presega cenzus, zato ji iz tega naslova ni mogoče odobriti nadomestitve plačila glob. Stališče sodišča prve stopnje je tako pravilno in zakonito. Ker enaka zakonodaja veže višje sodišče, pa tudi pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu storilke naj se upošteva seštevek glob ter so tako neupoštevne pritožbene navedbe o njenih finančnih zmožnostih in situacijah.

5. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je pravilen in zakonit glede na navedena določila ZP-1 in glede na pravilno ugotovitev, da je znesek globe v konkretni zadevi 80,00 EUR, stroški postopka pa storilki niso bili naloženi.

6. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje pa je tudi pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 144. člena ZP-1 in 11. člena ZST-1 pritožnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek, ki bi jo sicer pritožnica morala plačati ob dejstvu, da s pritožbo ni uspela.