Jedro

Domneva, da bi bila s takojšnjim plačilom takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje, zaradi česar premoženjskega stanja niti ni treba ugotavljati, je podana zgolj v primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklep zavrglo predlog tožnice z dne 10. 8. 2011 za odlog plačila sodne takse.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep odpravi in razveljavi, ter plačilo takse odloži do izdaje končne odločbe sodišča. Pritožnica meni, da izpodbijani sklep nima podlage v veljavnem zakonu, zato je nepravilen in nezakonit. Obrazložitev sklepa je v nasprotju s 4. odst. 324. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj 1. odst. 168. čl. omenjenega zakona ni materialnopravna podlaga za odločanje sodišča. V zvezi z predložitvijo dokazil se sodišče napačno sklicuje na prilogo Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, saj ta ni zavezujoča. Pritožnica pojasnjuje, da izjave za družinske člane ni izpolnila zato, ker jih nima, iz istega razloga pa so ostale prazne tudi rubrike o njenem materialnem in premoženjskem stanju. Če je sodišče dvomilo, da je brezposelna, bi to lahko preverilo na ZZZS. Brezposelnost pa je že sama po sebi razlog za težave pri plačevanju mesečnih obveznosti, zato tožnica ni dolžna ničesar dokazovati. Podlage za odločanje ne predstavlja niti določba 108. čl. ZPP, saj ne gre za manjkajoče priloge k tožbi, poleg tega pa ji vloga tudi ni bila poslana v dopolnitev. Napačen je tudi pravni pouk izpodbijanega sklepa, saj zakon ne določa, da je zoper sklep, s katerim sodišče predlogu ni ugodilo, dovoljena pritožba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog tožnice za odlog plačila sodne takse zavrglo. Pri tem je svojo odločitev ustrezno pojasnilo, s sklicevanjem na relevantne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Pritožbeni očitek, da je obrazložitev sklepa v nasprotju z določbo 324. čl. ZPP, zato ne drži. 5. V skladu z 2. in 3. odst. 12. člena ZST-1 je treba tovrstnemu predlogu predložiti pisno izjavo na predpisanem obrazcu o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov, skupaj s prilogami, ki so natančneje opredeljene v Navodilih za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju (v nadaljevanju Navodilo). Glede na to, da obveznost predložitve izjave ter dokazil izhaja že iz same zakonske dikcije, je zgrešeno pritožbeno stališče, da takšne obveznosti ni, ker Navodilo pač ni zavezujoče. 6. Če predlogu tovrstna izjava ni predložena, je vloga nepopolna (3. odst. 12. čl. ZST-1). Sodišče v takšnem primeru stranko pozove, naj predlog dopolni (108. čl. ZPP), kar stori s sklepom (128. čl. ZPP). Tako je ravnalo tudi sodišče v obravnavanem primeru, ko je tožnico dne 19. 8. 2011 (sklep na list. št. 5) pozvalo, naj predloži izjavo o premoženjskem stanju ter ustrezna dokazila, ter jo opozorilo na posledice opustitve. Pritožbena trditev, da sodišče njene vloge ni vračalo v dopolnitev, je zato protispisna. V kolikor pa pritožba smatra, da bi jo moralo sodišče naknadno pozvati, da naj pravilno izpolni izjavo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za kaj takega ni zakonske podlage.

7. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je brezposelna. Domneva, da bi bila s takojšnjim plačilom takse občutno zmanjšana sredstva za preživljanje, zaradi česar premoženjskega stanja niti ni treba ugotavljati, je podana zgolj v primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč (5. odst. 11. čl. ZST-1). Da bi tožnica takšno pomoč prejemala, pa ne zatrjuje oziroma to celo izrecno zanika.

8. Ker tožnica ni ravnala v skladu s pozivom sodišča, saj izjave ni izpolnila, predložila pa ni niti zahtevanih dokazil, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrglo (5. odst. 108. čl. ZPP). Podlaga odločitvi tako ni določba 6. odst. 108. čl. ZPP, na katero se sklicuje pritožba, saj ne gre za vprašanje zadostnega števila vlog oziroma prilog. Pritožbeni razlagi, da izjave ni v celoti izpolnila zato, ker pač nima nobenega premoženja, ni mogoče slediti. Za takšen primer je namreč predviden tudi negativni odgovor, poleg tega je mogoče kaj dopisati tudi pod opombe. Odsotnost kakršnihkoli dohodkov pa tudi ne more biti ovira, da ni predložila bančnih izpiskov.

9. Pravni pouk v izpodbijanem sklepu je skladen z določbo 1. odst. 363. čl. ZPP. ZST-1 namreč ne določa, da pritožba zoper sklep, s katerim sodišče predlogu ni ugodilo, ni dopustna. Nasprotno, pritožba ni predvidena le tedaj, ko je njenemu predlogu ugodeno (6. odst. 12. čl. ZST-1). Pritožba pa tudi sicer ne pojasni, kako naj bi to vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

10. V pritožbi uveljavljeni razlogi tako niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).