VSL Sodba II Cpg 87/2025

Jedro

V primeru napake, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno ali izvršeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, mora naročnik primarno uveljaviti zahtevek za odpravo napake in podjemniku določiti primeren rok za odpravo napake. Druge jamčevalne zahtevke (odprava napake na podjemnikove stroške, sorazmerno znižanje plačila, odstop od pogodbe) lahko naročnik uveljavlja samo, če podjemnik v primernem roku napake ni odpravil. Naročnik pa ni dolžan podjemniku dati primernega roka, da napako odpravi, če je očitno, da podjemnik tudi v tem dodatnem roku napake ne bo odpravil.

Iz konkretiziranih pritožbenih navedb je razvidno, da pritožnica v resnici izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka A. s. p., ..., je dolžna tožeči stranki B. d. o. o., ..., v roku 15 dni plačati 570,20 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vključno dne 23. 3. 2024 dalje, do plačila, pod izvršbo." Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni po izdaji sklepa o odmeri pravdnih stroškov toženi stranki povrniti stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude, ki tečejo od paricijskega roka dalje.

2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo, v kolikor o zadevi ne bo meritorno odločilo samo, tožencu pa naloži plačilo stroškov, ki jih je tožnica utrpela v pritožbenem postopku.

3.Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira.

6.Tožnica je s tožbo v tem postopku zahtevala povrnitev stroškov odprave napak pri popravilu stroja pometača znamke Azura s pomočjo drugega podjemnika.

7.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tožnica pri tožencu naročila popravilo stroja pometača znamke Azura. Toženec je popravilo izvedel. Tožnica je stroj pri tožencu prevzela v začetku leta 2024. Tožnica je 20. 2. 2024 toženca obvestila, da popravilo stroja ni bilo izvedeno kvalitetno, saj naj bi puščalo olje iz roto motorja, in zahtevala dokumentacijo glede zamenjanih delov stroja. Tožnica je toženca 20. 2. 2024 obvestila tudi o tem, da bo imela s svojim pogodbenim partnerjem (C. d. o. o.) dne 27. 2. 2024 sestanek glede popravila stroja. Toženec je v sporočilu z dne 26. 2. 2024 odgovoril, da tisti teden nima časa. Sestanka dne 27. 2. 2024 se nato ni udeležil. 27. 2. 2024 je toženec tožnici napisal sporočilo, da naj tožnica stroj pripelje nazaj k njemu v delavnico. Pojasnil je tudi, da zamenjanih delov nima več, saj tožnica dva meseca ni prišla iskat popravljenega stroja, zato je zamenjane dele vrgel stran. Toženec je tožnico s sporočilom z dne 29. 2. 2024 obvestil, da je pripravljen stroj priti pogledat v nedeljo, s čimer je mišljena nedelja 3. 3. 2024. Nato je napisal, da v nedeljo ne bo prišel. 4. 3. 2024 se je toženec oglasil na lokaciji, kjer naj bi se stroj nahajal (pri družbi C. d. o. o.), da bi pogledal stroj, vendar je ugotovil, da stroja ni več tam, ker so ga že odpeljali k drugemu izvajalcu popravila. Sodišče prve stopnje je presodilo, da iz predložene korespondence med strankama ni mogoče sklepati, da toženec ni želel sodelovati pri odpravljanju zatrjevane napake in da se je odpravi napake izmikal. Toženec pa je uspel dokazati, da si je nameraval stroj in napako ogledati. Ker tožnica tožencu ni omogočila ogleda in odprave morebitne napake ter mu ni določila primernega roka za odpravo napake

8.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno zaključilo, da niso izpolnjene predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka odprave napake na podjemnikove stroške.

9.Pritožnica izpodbijani sodbi neutemeljeno očita, da je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Po mnenju pritožnice je ta kršitev podana, ker je v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zapisano, da je tožbeni zahtevek utemeljen, iz izreka sodbe pa izhaja, da je tožbeni zahtevek zavrnjen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer res v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zapisano, da je tožbeni zahtevek utemeljen, vendar pa je iz celotne obrazložitve razvidno, da je pri tej navedbi prišlo zgolj do očitne pisne pomote, ki ne vpliva na možnost preizkusa sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč v celotni ožji obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnjevalo razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka in na koncu tudi izrecno navedlo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Očitano nasprotje med izrekom sodbe in njenimi razlogi, zaradi katerega naj se sodbe ne bi dalo preizkusiti, zato ni podano.

10.Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi (prvi odstavek 639. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Naročnik lahko določi podjemniku primeren rok za odpravo napake (drugi odstavek 639. člena OZ). Če podjemnik ne odpravi napake do izteka tega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ). Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da mora naročnik v primeru napake, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno ali izvršeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, primarno uveljaviti zahtevek za odpravo napake in podjemniku določiti primeren rok za odpravo napake. Druge jamčevalne zahtevke (odprava napake na podjemnikove stroške, sorazmerno znižanje plačila, odstop od pogodbe) lahko naročnik uveljavlja samo, če podjemnik v primernem roku napake ni odpravil. Povedano drugače, za uspešno uveljavljanje drugih jamčevalnih zahtevkov mora biti (po splošnem pravilu) izpolnjena dodatna predpostavka, da je naročnik prej podjemniku omogočil, da napako odpravi sam in ta tega v primernem roku ni storil. Naročnik pa ni dolžan podjemniku dati primernega roka, da napako odpravi, če je očitno, da podjemnik tudi v tem dodatnem roku napake ne bo odpravil. Ob smiselni uporabi 106. člena OZ lahko naročnik v primeru, ko iz podjemnikovega ravnanja izhaja, da napake tudi v primernem dodatnem roku ne bo odpravil, uveljavi druge jamčevalne zahtevke po tretjem odstavku 639. člena OZ (npr. odpravi napako na podjemnikove stroške), ne da bi prej podjemniku dal primeren dodatni rok za odpravo napake. Če so izpolnjene predpostavke za uveljavljanje drugih jamčevalnih zahtevkov (torej bodisi če podjemnik napake v primernem roku ni odpravil sam bodisi če obstaja položaj, v katerem naročnik podjemniku ni dolžan omogočiti, da napako odpravi sam), ima naročnik pravico izbire med temi drugimi jamčevalnimi zahtevki (odprava napake na podjemnikove stroške, sorazmerno znižanje plačila oziroma odstop od pogodbe).

11.Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo predstavljena materialnopravna izhodišča. Pojasnilo je, da iz določbe 639. člena OZ izhaja obveznost naročnika, da podjemniku omogoči odpravo napake v primernem roku. Ker je ugotovilo, da tožnica tožencu ni določila primernega roka za odpravo napake, je presojalo tudi, ali je podana predpostavka, ob kateri naročnik ni dolžan podjemniku dati primernega roka, da napako odpravi, tj. ali je iz podjemnikovega ravnanja izhajalo, da napake tudi v primernem dodatnem roku ne bo odpravil. V ta namen je ugotavljalo, ali držijo tožničine navedbe, da se je toženec odpravi napake izmikal, in po izvedeni dokazni oceni predloženih listinskih dokazov zaključilo, da te navedbe ne držijo. Sodišče prve stopnje je torej pravilno razlagalo določbe 639. člena OZ in ugotovilo vsa za uporabo te določbe odločilna dejstva. Očitek zmotne uporabe materialnega prava, ki naj bi imela za posledico tudi nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zato ni utemeljen.

12.Pritožnica izpodbijani sodbi neutemeljeno očita obremenjenost z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka povsem tehnične narave - gre namreč za napačen "postopek prenosa", pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje - zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza, ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov, in šele potem tako vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Če napaka v povzemanju vsebine listinskega gradiva ni posledica "operacije prenosa" podatka iz spisa v sodbo, ampak je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, ampak za zmotno dokazno oceno. Protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno dokazno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

V to procesno kršitev torej ni mogoče uvrstiti tudi situacij, ko sodišče interpretira izvedene dokaze, z dokazno oceno pa pravdna stranka ne soglaša.

13.Ker pritožbeno sodišče na protispisnost ne pazi po uradni dolžnosti, nosi pritožnik trditveno in prepričevalno breme, da je prišlo do te kršitve. To pomeni, da mora kršitev konkretizirano opisati in navesti konkretno mesto v konkretni listini, zapisniku ali prepisu zvočnega posnetka, iz katerega naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sodbo.

13.Pritožnica zatrjevane protispisnosti ne konkretizira z navedbo konkretnih mest v dokaznih listinah, iz katerih naj bi sodišče prve stopnje napačno preneslo podatke v sodbo, temveč z opozarjanjem na posamezne izseke elektronske komunikacije med strankama izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da predložena korespondenca med strankama ne dokazuje, da toženec pri odpravljanju zatrjevane napake ni želel sodelovati, temveč dokazuje, da si je toženec nameraval stroj in napako ogledati, tožnica pa mu ogleda in odprave morebitne napake ni omogočila. Iz konkretiziranih pritožbenih navedb je torej razvidno, da pritožnica v resnici izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno. Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja je namreč v sporih majhne vrednosti izključen (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz istega razloga je neupoštevna pritožbena navedba, da toženec ni želel v roku 14 dni opraviti niti ogleda stroja. S to navedbo namreč pritožnica izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec 4. 3. 2024 (torej prej kot 14 dni po obvestilu o napaki) poskušal opraviti ogled stroja in napake, a ni mogel, ker je tožnica stroj že odpeljala k drugemu izvajalcu popravila.

Pritožnica zatrjevane protispisnosti ne konkretizira z navedbo konkretnih mest v dokaznih listinah, iz katerih naj bi sodišče prve stopnje napačno preneslo podatke v sodbo, temveč z opozarjanjem na posamezne izseke elektronske komunikacije med strankama izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da predložena korespondenca med strankama ne dokazuje, da toženec pri odpravljanju zatrjevane napake ni želel sodelovati, temveč dokazuje, da si je toženec nameraval stroj in napako ogledati, tožnica pa mu ogleda in odprave morebitne napake ni omogočila. Iz konkretiziranih pritožbenih navedb je torej razvidno, da pritožnica v resnici izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar v sporih majhne vrednosti ni dopustno. Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja je namreč v sporih majhne vrednosti izključen (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz istega razloga je neupoštevna pritožbena navedba, da toženec ni želel v roku 14 dni opraviti niti ogleda stroja. S to navedbo namreč pritožnica izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec 4. 3. 2024 (torej prej kot 14 dni po obvestilu o napaki) poskušal opraviti ogled stroja in napake, a ni mogel, ker je tožnica stroj že odpeljala k drugemu izvajalcu popravila.

14.Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so tožničini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1V zvezi s tem je sodišče prve stopnje presodilo, da enkratna enostranska določitev termina sestanka teden dni v naprej za 27. 2. 2024, za katerega je toženec pred sestankom obrazložil, da se ga nima časa udeležiti, ne predstavlja določitve primernega roka za odpravo napake. Tožnica niti ni trdila, da bi bila odprava napake v tako kratkem roku zanjo nujna, samo po sebi pa na to po presoji sodišča prve stopnje ni mogoče sklepati, saj je tožnica stroj po popravilu pri tožencu prevzela šele po več kot dveh mesecih.

2N. Plavšak, E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, komentar 639. člena OZ, Tax-Fin-Lex.

3J. Zobec v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 313.

4J. Zobec v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 314.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 106, 639, 639/1, 639/2, 639/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

VSL Sodba II Cpg 87/2025

ECLI:SI:VSLJ:2025:II.CPG.87.2025 Gospodarski oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Zveza:

Zveza:

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas