Jedro

V 1. odst. 269. čl. ZKP so predpisane obvezne sestavine obtožnice kot procesnega akta upravičenega tožilca. Kot je ob preizkusu obtožnega akta pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, laično sestavljeni obtožni akt ni vseboval vseh predpisanih obveznih sestavin z omenjenim 1. odst. 269. čl. ZKP. Kljub temu da se je obtožni akt nanašal na kar enajst kaznivih dejanj, ni vseboval dovolj določno podanih opisov dejanj, iz katerih bi izhajali zakonski znaki teh kaznivih dejanj. Prav tako niso bili navedeni čas in kraj storitve kaznivih dejanj, pa tudi ne čas, ko je pritožnik izvedel za kaznivo dejanje in storilca, kar je bistvenega pomena za presojo vprašanja, ali je bila zasebna tožba glede kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo (obtožni akt je bil namreč vložen tudi za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime od 169. do 172. čl. KZ), vložena pravočasno. Nenazadnje pritožnik ni podal nobenih konkretnih predlogov glede dokazov, ki naj bi se izvedli na glavni obravnavi.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca D.S: se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 3. odst. 76. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtožbo oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca D.S. kot nepopolno zavrglo, saj je slednji ni popravil v roku, ki mu je bil za to določen. Sodišče prve stopnje je namreč ob preizkusu obtožnice ugotovilo, da ta ni sestavljena v skladu z določbami 269. čl. ZKP v zvezi s čl. 268/2 ZKP, zato je oškodovanca kot tožilca oziroma zasebnega tožilca pozvalo naj vlogo v roku 8 dni dopolni oziroma popravi, ker jo bo sicer zavrglo. Poziv za popravo vloge je oškodovanec kot tožilec oziroma zasebni tožilec prejel dne 20.11.2006, svoj odgovor na poziv pa je vložil dne 29.11.2006, torej po preteku 8 dnevnega roka. Ker oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec obtožnice ni pravočasno popravil oziroma dopolnil, jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec D.S. brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Sodišče druge stopnje uvodoma pripominja, da glede na določilo 1. in 2. odst. 268. čl. ZKP sme teči postopek pred sodiščem samo na podlagi obtožnice državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ter, da se določbe o obtožnici uporabljajo smiselno tudi za zasebno tožbo, če se ta vloži za kaznivo dejanje iz pristojnosti okrožnega sodišča. V skladu z navedenim mora imeti obtožni akt, ki ga je oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec vložil dne 23.8.2006, vsebino določeno v 1. odst. 269. čl. ZKP, v katerem so predpisane obvezne sestavine obtožnice kot procesnega akta upravičenega tožilca. Kot je ob preizkusu obtožnega akta pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, laično sestavljeni obtožni akt z dne 23.8.2006 ni vseboval vseh predpisanih obveznih sestavin z omenjenim 1. odst. 269. čl. ZKP. Kljub temu da se je obtožni akt nanašal na kar enajst kaznivih dejanj, ni vseboval dovolj določno podanih opisov dejanj, iz katerih bi izhajali zakonski znaki teh kaznivih dejanj. Prav tako niso bili navedeni čas in kraj storitve kaznivih dejanj, pa tudi ne čas, ko je pritožnik izvedel za kaznivo dejanje in storilca, kar je bistvenega pomena za presojo vprašanja, ali je bila zasebna tožba glede kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo (obtožni akt je bil namreč vložen tudi za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime od 169. do 172. čl. KZ), vložena pravočasno. Nenazadnje pritožnik ni podal nobenih konkretnih predlogov glede dokazov, ki naj bi se izvedli na glavni obravnavi. Pritožnik v pritožbi celo sam priznava, da je njegova vloga formalno pomanjkljiva, vendar neutemeljeno meni, da v luči narave navedenih kaznivih dejanj formalnost ne more imeti odločilnega pomena. Sodišče prve stopnje je tako obtožni akt z dne 23.8.2006 pravilno obravnavalo kot nepopolno vlogo in v skladu s 3. odst. 76. čl. ZKP od pritožnika s pozivom zahtevalo, naj jo v roku 8 dni dopolni in popravi. V pozivu, ki je bil pritožniku vročen 20.11.2006, je sodišče prve stopnje pritožnika v skladu s 4. odst. 76. čl. ZKP tudi opozorilo, da bo njegovo vlogo, v kolikor ne bo pravočasno popravljena in dopolnjena, zavrglo. Omeniti velja še, da je sodišče prve stopnje dodatno pozvalo pritožnika naj poišče pomoč odvetnika, če vloge ne more popraviti sam. Vlogo za dopolnitev obtožnega akta z dne 23.8.2006 je pritožnik navkljub pouku, vložil šele 29.11.2006, torej po izteku 8-dnevnega roka, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje. Pripomniti pa je, da pritožnik tudi s to, prepozno vlogo, ni popravil oziroma dopolnil obtožnega akta z dne 23.8.2006 v skladu s pozivom sodišča prve stopnje tako, da bi bil obtožni akt sposoben za obravnavo. Glede na vse navedeno je torej sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je obtožni akt oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca D.S. z dne 23.8.2006 zavrglo na podlagi 3. odst. 76. čl. ZKP.

Sodišče druge stopnje je tako pritožbo oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca D.S. zavrnilo kot neutemeljeno.