Jedro

Dokaz z izvedencem se primarno izvede z njegovim zaslišanjem na obravnavi, kadar pa je mnenje podano pisno pred obravnavo, pa zakon predvideva tudi dodatno zaslišanje izvedenca, zato je ustno zaslišanje izvedenca v primerih, ko imata stranki pripombe na pisno izdelano mnenje, še toliko bolj potrebno.

Ker sta izvedbo dokaza z izvedencem predlagali obe stranki, je treba breme kritja stroškov porazdeliti med obe stranki po enakih delih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvem odstavku 4. točke izreka spremeni tako, da se po spremembi glasi: „Plačilo izvrši finančno računovodska služba sodišča, in sicer iz proračunskih sredstev sodišča, pri čemer bo polovico zneska iz 1. in 2. točke izreka izterjanega od tožnika, polovico pa od toženke.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki klinično psihološke stroke M. G. V. za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in povrnitev stroškov v skupnem znesku 248,00 EUR. Od priznanega zneska je obračunalo tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 14,88 EUR, vse skupaj pa je v 4. točki izreka naložilo v plačilo tožniku.

2. Zoper sklep se iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožnik in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, da bo znesek, ki se plačuje izvedenki, izterjan od njega. V obravnavanem primeru sodišče obravnava tudi nasprotno tožbo toženke, zato bi moralo obremenitev strank za izvajanje dokazov, ki so pomembni za dokazovanje trditev ene in druge stranke, porazdeliti med obe stranki. Tudi toženka je v dokaz svojim trditvam iz nasprotne tožbe predlagala dokaz z izvedencem. Na problematiko delitve bremena plačila izvedenine je tožnik opozoril že na naroku 19. 5. 2010. Nasprotuje tudi priznanju nagrade za dopolnitev izvedenskega mnenja, saj dopolnitev niti ne bi bila potrebna, če bi izvedenka svoje delo v redu opravila. Sprašuje se, kdo bo nosil njegove stroške pritožbenega postopka, glede na to, da za zaplet ni odgovorna toženka, ampak razpravljajoča sodnica.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenki M. G. V. priznalo nagrado za podajanje izvedenskega mnenja na glavni obravnavi 13. 1. 2011. Zakon o pravdnem postopku v prvem odstavku 253. člena določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec mnenje poda samo ustno na obravnavi, ali je potrebno, da ga poda tudi pisno pred obravnavo. Iz takšnega zakonskega besedila izhaja, da se dokaz z izvedencem primarno izvede z njegovim zaslišanjem na obravnavi, kadar pa je mnenje podano pisno pred obravnavo, pa zakon predvideva tudi dodatno zaslišanje izvedenca. Ustno zaslišanje izvedenca je v primerih, ko imata stranki pripombe na pisno izdelano mnenje, kot je bilo to v obravnavanem primeru, še toliko bolj potrebno. Dopolnitev oziroma zaslišanje izvedenke na glavni obravnavi je bila tako potrebna in legitimna, posledično pa ima izvedenka v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP tudi pravico do plačila nagrade in povračila stroškov v zvezi s tem. Pritožbene navedbe, da izvedenka ni upravičena do plačila nagrade in stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, so neutemeljene.

5. Utemeljena pa je pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje del bremena za plačilo stroškov in nagrade izvedenki naložiti v plačilo tudi toženki. Toženka je na naroku 19. 5. 2010 umaknila dokazni predlog za postavitev izvedenca klinično psihološke in psihiatrične stroke, ki ga je podala v odgovoru na tožbo, vodeno pod opr. št. II P 566/2009. Pred tem narokom je toženka vložila nasprotno tožbo, ki se je do 15. 6. 2010 vodila pod opr. št. II P 122/2010. V nasprotni tožbi je toženka v dokaz svojih trditev predlagala postavitev izvedenca psihološke in psihiatrične stroke. Dne 15. 6. 2010 je sodišče prve stopnje s sklepom (list. št. 77) odločilo, da se zadevi, vodeni pod opr. št. II P 566/2009 in II P 122/2010 združita v skupno obravnavanje in se zadeva naprej vodi pod opr. št. II P 566/2010. Toženka v zvezi z dokazovanjem svojih trditev po nasprotni tožbi predloga za postavitev izvedenca psihološke in psihiatrične stroke ni umaknila.

6. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo po združitvi postopkov po tožbi in nasprotni tožbi, izvedba dokaza z izvedencem pa je bila predlagana s strani obeh pravdnih strank. Drugi odstavek 153. člena ZPP določa, da v primeru, kadar predlagata izvedbo dokaza obe stranki, sodišče odloči, da naj potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Ker sta izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrične in psihološke stroke predlagali obe stranki, je sodišče prve stopnje breme kritja stroškov zmotno naložilo le tožniku. Takšna odločitev se izkaže za nepravilno tudi v luči končne odločitve o stroških postopka, ki je že pravnomočna. Višje sodišče v Ljubljani je namreč s sodbo IV Cp 4236/2011 odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Tudi iz tega razloga bi bilo nepravično in nepravilno, da bi bilo breme plačila predujma za izvedenko le na strani tožnika.

7. Toženka je bila v postopku oproščena plačila sodnih taks (sklep z dne 20. 4. 2010), prav tako pa ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji z odločbo Bpp 167/2010. Iz odločbe Bpp 167/2010 ne izhaja, da je bila toženka oproščena tudi plačila stroškov postopka (9. alineja prvega ostavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči), zato je pritožbeno sodišče polovico stroškov in nagrade naložilo v plačilo tudi njej.

8. Ker je pritožba delno utemeljena, ji je pritožbeno sodišče v tem obsegu ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo, kot to izhaja iz izreka. V preostalem je pritožbo tožnika zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je bilo s prej citirano sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 1. 2. 2012 že pravnomočno odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, pri čemer ta odločitev vključuje tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z obravnavano pritožbo, pritožbeno sodišče o njih s tem sklepom ni odločalo.