Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da pritožba, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, kot nedopustna nima izgleda za uspeh in zato njena vložitev oziroma njeno dopolnjevanje ni razumno. Tožnik tej ugotovitvi ne ugovarja, meni pa, da je upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči že kot prejemnik denarne socialne pomoči. To stališče je neskladno z določbami ZBPP, ki dodelitev brezplačne pravne pomoči pogojuje z izpolnitvijo vseh predpisanih pogojev, torej tudi objektivnih, ki so določeni v 24. členu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1238/2010-5 z dne 29. 9. 2010 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks. Iz obrazložitve sledi, da tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavlja v zvezi z vloženo pritožbo zoper pravnomočno sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, opr. št. Bpp 115/2010 z dne 10. 8. 2010. Prošnja se po navedenem nanaša na sodbo, zoper katero skladno z določbami Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/2010) ni pritožbe in tožnik z njo, tudi ob upoštevanju ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, nima možnosti za uspeh. Objektivni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči po navedenem ni izpolnjen. Ker mora prosilec za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj, se, ker tožnik slednjega ne izpolnjuje, njegova prošnja po določbi 1. odstavka 24. člena v zvezi z 2. odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08) kot neutemeljena zavrne. Slabo finančno stanje prosilca, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve BPP. V zvezi s prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks tožena stranka pojasni, da se v skladu s 4. odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08) v postopku odločanju o dodelitvi BPP taksa ne plača, tako da je tožnik kot prosilec plačila sodne takse oproščen že po samem zakonu.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen, ker je prava neuk in prejemnik socialne pomoči. Pravno pomoč potrebuje za dopolnitev pritožbe in hkrati prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu. Prosi tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Odločitve Upravnega sodišča so nepravilne in neskladne z zakoni, Ustavo Šin Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Izčrpni in pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena v dejanskem in pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja (71. člen ZUS-1).

Na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da pritožba, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, kot nedopustna nima izgleda za uspeh in zato njena vložitev oziroma dopolnjevanje ni razumno.

Tožnik navedeni ugotovitvi sicer ne ugovarja. Meni pa, da je upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči že kot prejemnik denarne socialne pomoči. Stališče je neskladno z določbami ZBPP, ki dodelitev brezplačne pravne pomoči pogojuje z izpolnitvijo vseh predpisanih pogojev, torej tudi objektivnih, ki so določeni v 24. členu.

Druge tožbene navedbe so splošne do te mere, da jih ni mogoče preizkusiti.

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se, kot tožniku pravilno pojasni že tožena stranka, na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Predlog za dodelitev BPP, ki ga tožnik vlaga hkrati s tožbo, pa je predmet upravnega odločanja v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč.