3. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., Ž., ki ju zastopa C. C. C. iz Z., ter Č. Č., D. D., E. E. in F. F., ki jih po pooblastilu njunih zakonitih zastopnikov A. A. in B. B. zastopa C. C. C., na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 519/2006 z dne 12. 4. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je zavrnilo prošnje za azil pritožnikov. Zoper navedeno odločitev so pritožniki vložili tožbo, ki ji je Upravno sodišče ugodilo. MNZ je vložilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.

Pritožniki zatrjujejo kršitev 5., 8., 14., 48. in 65. člena Ustave. Navajajo, da državni organi in sodišča v njihovem postopku niso varovali človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato naj bi bila kršena 5. in 8. člen Ustave. Po mednarodnih konvencijah naj bi bili Romi zaščitena manjšina, zato naj bi bila njihova prošnja za azil upravičena. Pritožniki naj bi bili prisiljeni zapustiti svojo matično državo zaradi romske narodnosti in muslimanske veroizpovedi. Z zavrnitvijo prošnje za azil naj bi se nadaljevala diskriminacija, zato naj bi bil kršen 14. člen Ustave. Z "odrekanjem pravice do pribežališča v prvi varni državi" naj bi bil kršen tudi 48. člen Ustave. Ustava v 65. členu varuje pripadnike romske narodnosti, zato naj bi bila izpodbijana sodba v neskladju s tem ustavnim določilom. Pritožniki tudi prosijo za oprostitev plačila takse.

B.

Z zatrjevanjem, da so jim bile v postopku kršene ustavne pravice zaradi pripadnosti romski skupnosti, pritožniki uveljavljajo kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave. Po določbi prvega odstavka 14. člena Ustave so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Navedbe pritožnikov, da so jim bile kršene ustavne pravice, ker so pripadniki romske skupnosti, niso utemeljene, saj nimajo podlage v izpodbijani sodni odločbi. Izpodbijana sodba se na to, da so pritožniki pripadniki romske skupnosti, ne opira. Drugih okoliščin v zvezi z zatrjevano kršitvijo pa pritožniki ne izkazujejo. Zato očitno ne gre za kršitev 14. Ustave.

Dejstvo, da je bila prošnja za azil zavrnjena pritožnikom, ki so romske narodnosti, samo po sebi ne more pomeniti kršitve 48. in 65. člena Ustave, drugih razlogov, ki bi utemeljevali zatrjevani kršitvi, pa pritožniki ne navajajo. Ker sta 5. in 8. člen vsebovana v splošnih določbah Ustave in ne urejata kakšne izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se nanju za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Pritožniki predlagajo tudi oprostitev plačila sodnih taks. Ustavno sodišče pojasnjuje, da pritožnikom v postopku pred Ustavnim sodiščem ni treba plačati sodne takse.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan