Jedro

Očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka po presoji revizijskega sodišča niso dovolj konkretizirani, da bi bili upoštevni.

Prepoved izpodbijanja pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja se nanaša tudi na oceno dokazov.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnica v tej pravdi vtožuje plačilo 6.503,50 EUR, ker naj bi njen zakonec (toženec) odtujil in prodal vino, ki ga je sama pridelala. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidentke

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnica vložila pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom , naj ji revizijsko sodišče ugodi in „sodbo pritožbenega sodišča razveljavi“. Navaja, da sodba pritožbenega sodišča nima jasnih razlogov o pritožbenih navedbah. Pritožbene navedbe so pavšalno povzete in nepreizkušene, prvostopenjska sodba pa nekritično potrjena. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Dokazna izpovedba prič je pristranska. Sodišče se je postavilo na toženčevo stran in je zato navedenega zmotno uporabilo materialno pravo. Sodba prvostopenjskega sodišča se ne da preizkusiti. Ima prazno dokazno in pravno oceno. Njen izrek je nerazumljiv, v nasprotju z razlogi in nekonkretno obrazložen. Sodba nima razlogov o ključnih dejstvih, in sicer o prispevku toženca k pridelku vina, o prodaji vina in o dejstvu, da je imel toženec ključ od kleti. Na podlagi skrbne presoje dokazov in na podlagi uspeha dokaznega postopka je ugotoviti neupravičeno pridobitev toženca. Razlogi pritožbenega sodišča, da je dokazno breme o toženčevi prodaji vina na strani tožnice, so nejasni in brezpredmetni. Ključno je dejstvo, da je toženec zamenjal ključavnico na vratih kleti in tožnici onemogočil dostop do vina. Upoštevaje logiko in življenjske izkušnje, je vino prodal toženec. Toženec je med tednom delal v tujini, zato ne vzdrži presoja, da je pomagal pri obdelavi vinograda. Njegova pomoč je bila neznatna in mu ne gre pravica odtujiti vino. Sodišče ni sledilo tožničinim zatrjevanjem in navedbam.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (

375. člen ZPP) , ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo, zoženo le na preizkus pravilne uporabe materialnega prava in na omejen preizkus pravilnosti postopka (1. do 3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Po uradni dolžnosti pazi revizijsko sodišče le na pravilno uporabo materialnega prava, obstoj morebitnih procesnih kršitev pa preizkusi le ob konkretiziranih očitkih revidenta (371. člen ZPP). Očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bile v tem, da sodba pritožbenega sodišča nima jasnih razlogov o pritožbenih navedbah; da sodba prvostopenjskega sodišča vsebuje prazno dokazno in pravno oceno; da se ne more preizkusiti in da je njen izrek nerazumljiv, v nasprotju z razlogi in nekonkretno obrazložen, po presoji revizijskega sodišča niso dovolj konkretizirani, da bi bili upoštevni. Tožnica namreč ne pojasni, na katere pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovorilo in v čem so pomanjkljivosti v izreku oziroma v obrazložitvi prvostopenjske sodbe.

7. Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč. Revizijskih trditev, ki od ugotovljenega dejanskega stanja kakorkoli odstopajo (npr. da je toženec zamenjal ključavnico na vratih kleti, da je tožnici onemogočil dostop do vina, da je njegova pomoč pri obdelavi vinograda neznatna, da je odtujil vino), zato ni upoštevalo. Ta prepoved se nanaša tudi na oceno dokazov (npr. izpovedb prič in pravdnih strank) o relevantnih dejstvih, saj zmotna dokazna ocena ne pomeni materialne ali morebiti celo procesne kršitve, kot v reviziji zmotno meni tožnica.

8. Nižji sodišči sta tako ugotovili dejansko stanje, ki ga je v bistvenem mogoče povzeti v naslednjem: pravdni stranki sta solastnika vinogradov in trte, vsak do 1/2; v letu 2000 sta vinograde obdelovali skupaj; toženec ni prodal vina, ki je bilo v tem letu pridelano.

9. Ugotovljeno dejansko ne utemeljuje tožničinega tožbenega zahtevka, zato sta ga nižji sodišči pravilno zavrnili. Na tem mestu velja še dodati, da ugotovitve o tem, koliko je k letini prispeval toženec in kdo je vino prodal, niso relevantne za odločitev v tej zadevi.

Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče tožničino revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.