Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje zoper nasprotnega udeleženca po uradni dolžnosti vodilo postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. S sklepom, ki ga je izdalo 21. 4. 2023, je postopek ustavilo. Nasprotni udeleženec je zoper odločitev vložil laično pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 9. 2023 zavrglo. Ugotovilo je, da pritožnik za pritožbo nima pravnega interesa.
2. Nasprotni udeleženec je zoper sklep o zavrženju vložil pritožbo. V bistvenem navaja,1 da se ne strinja z razlogi v 1., 4. in v polovici 5. tč. Trdi, da so njegove trditve resnične. Opozarja na pravico iz 23. čl. Ustave RS ter vsebino nekaterih drugih določb Ustave in meni, da je do pritožbe upravičen, upravičen pa je tudi do njene obravnave. Pritožbi prilaga različne vloge in listine iz spisa N 9/2017 ter N 10/2020. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Stranki v postopku je že po Ustavi zagotovljena pravica do pravnega sredstva (25. čl. Ustave RS). To pravico ji zagotavlja tudi ZNP-12 (33. čl. ZNP-1). Vendar pa mora imeti stranka, enako kot to velja za sleherno aktiviranje sodišča, tudi za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je zato procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi.3 Povedano drugače: pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist - njen pravni položaj bi se, glede na tisto, kar je zahtevala pred sodiščem prve stopnje, izboljšal. 5. Pritožnik se je v postopku pred sodiščem prve stopnje zavzemal za to, da ne bo postavljen pod skrbništvo. Ta njegov interes je bil uresničen z izdajo odločbe sodišča prve stopnje, s katero je bil postopek ustavljen. To pa pomeni, da nasprotni udeleženec za pritožbo zoper tako odločitev nima pravnega interesa. Pritožba, za katero stranka nima pravnega interesa, pa je nedovoljena (3. odst. 343. čl. ZPP4 v zvezi z 42. čl. ZNP-1) in jo je treba zavreči (1. odst. 343. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1). Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.
6. Na odločitev ne more vplivati pritožnikovo nestrinjanje z delom obrazložitve in njegovo siceršnje nezadovoljstvo s potekom postopkov v zvezi z mejo. Do teh navedb in priloženih listin se zato pritožbeno sodišče ne opredeljuje. Pritožbeno sodišče v tem pritožbenem postopku tudi ni pristojno za odločanje o naknadno priglašenih stroških pritožnika. O tem bo odločilo sodišče prve stopnje.
7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
1 Pritožbeno sodišče vsebino pritožbe zaradi obsežnosti povzema le v bistvenih delih. 2 Zakon o nepravdnem postopku. 3 J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba 2009, 3. knjiga, str. 351. 4 Zakon o pravdnem postopku.