Jedro

Toženec ima tako sporno nepremičnino, katere izpraznitev in izročitev zahteva tožnica, v skladu z 92. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v posesti brez pravnega temelja in jo noče izročiti tožnici na način, da bi od tam odstranil svoje stvari in jo prenehal uporabljati.

Prvi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, dolžan izprazniti nepremičnino - objekt, ki se nahaja na vzhodnem delu parc. št. 1195 k.o. ... in je na skici (priloga A3), ki je sestavni del te sodbe označena z rdečimi križci in navedeno nepremičnino prazno oseb in lastnih premičnin izročiti tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici). V II. točki izreka je tožencu naložilo plačilo stroškov tožnice v višini 447,98 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženec. Navaja, da je izrek sodbe nejasen in neizvršljiv, saj se sklicuje na fotografijo za katero navede, da je sestavni del sodbe. Sodišče bi moralo natančno razmejiti izrek in sodbo. Pravnomočen in izvršljiv postane le izrek sodbe, ne pa domnevni "cedlci", kot sestavni del sodbe. Bistvo te pravde je, da je tožnica na neznan način pridobila očitno neverodostojno odločbo gradbenega inšpektorata. Toženec je že predlagal, da se tožba zavrže. Tožnica ima možnost urediti lastništvo in ne more imeti privilegija preskakovati osnovne elemente vladavine prava. Sodišče je pristransko, priredilo je sodbo, sodba je nekorektna. Razglablja o trditvenem bremenu, kar pa ni predmet te pravde in nikogar ne zanima. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo v celoti zavrže. 3. V odgovoru na tožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. V predmetnem postopku je sodišče na podlagi zemljiškoknjižnih izpiskov in vpogleda v evidenco GURS zaključilo, da je nepremičnina parc. št. 1195 v celoti v izključni lasti tožnice. Stavba, ki stoji na predmetni nepremičnini nima svoje številke, vendar je nesporno, da je stavba, kot jo je v predmetnem postopku tožnica označila z rdečimi križci, (predmetna skica pa je tudi sestavni del izreka izpodbijane sodbe) v uporabi toženca, ki je sam izpovedal, da slednjo uporablja.

7. Toženec ima tako sporno nepremičnino, katere izpraznitev in izročitev zahteva tožnica, v skladu z 92. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)1 v posesti brez pravnega temelja in jo noče izročiti tožnici na način, da bi od tam odstranil svoje stvari in jo prenehal uporabljati.

8. Na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov in GURS-a je tožnica zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, kot to sama zatrjuje, zato nima prav pritožba, da tožnica lastninske pravice na stavbi, ni dokazala. Nasprotno, toženec je tisti, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje na nepremičnini, pa slednjega z ničemer, razen s pavšalnimi navedbami, ne izkazuje. Toženec tudi ni izkazal, da ima pravico posesti na nepremičnini, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (8. točka obrazložitve).

9. Za predmetni postopek je nerelevantna odločba inšpekcijskega organa, saj tožnica zahteva izpraznitev nepremičnine v skladu z 92. členom SPZ.

10. V kolikor pride med strankami do spora je potrebno v vsakem postopku posebej ugotoviti obseg in vsebino upravičenj obeh pravdnih strank ter dati prednost močnejši pravici. S tem se zagotavlja načelo sorazmernosti glede posega v ustavno zagotovljene človekove pravice. Lastnik določene nepremičnine lahko varuje svojo nepremičnino pred neželenimi vstopi drugih. V predmetni pravdni zadevi, pa se je ugotovilo, da toženec nepremičnino uporablja brez pravnega naslova.

11. Prvi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Predmet obveznosti je določen, če je jasno, enopomensko individualiziran, če je po objektivnih merilih določljiv ali če izvršilni naslov vsebuje podatke, s pomočjo katerih ga je mogoče določiti. Konkretiziran mora biti do te mere, da je terjatev ugotovljena ali ugotovljiva brez ugotavljanja spornih dejstev v zvezi s terjatvijo in tako, da je vsaka zamenjava izključena. Nobenega dvoma ne sme biti o tem, kdo komu kaj dolguje2. 12. Vse to je iz izpodbijane sodbe razvidno. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje namreč natančno izhaja, katero nepremičnino je dolžan toženec izprazniti. Med strankama tudi ni sporno, da gre za nepremičnino, ki je na skici A3, ki je sestavni del sodbe, označena z redečimi križci. Ta skica pa je namenjena določljivosti predmeta. Drugačen opis nepremičnine ni mogoč, saj sama stavba nima svoje številke in ni vpisana v kataster stavb, s tem pa je izrek sodbe povsem določljiv in s tem tudi izvršljiv, zato očitana kršitev ni podana.

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

14. Toženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, tožnica pa v odgovoru na pritožbo ne navaja razlogov, ki bi vplivali na odločitev sodišča druge stopnje, zato je sodišče odločilo, da krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (165. in 155. členom ZPP).

1 92. člen SPZ. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Drugi odstavek, lastnik mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Uveljavljanje zahtevka iz prvega odstavka tega člena ne zastara. 2 I. Merc, (Ne)določnost izvršilnega naslova, Podjetje in delo št. 3-4/2015.