U-I-332/94

11.4.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Božidarja Vukasovića z Reke, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa iz Ljubljane, na seji dne 11. aprila 1996

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alinee drugega odstavka 22.b člena in drugega odstavka 22.f člena Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 45/94-I) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik predlaga oceno ustavnosti v izreku navedenih določb Ustavnega zakona o dopolitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ker naj bi mu onemogočale dvig deviz, vloženih pri Ljubljanski banki v Zagrebu. Na podlagi 22.b člena Ustavnega zakona naj bi namreč Nova Ljubljanska banka med premoženjem pridobila tudi depozite hrvaških varčevalcev, ki pa jim jih ni zavezana vrniti, saj izpodbijana tretja alinea drugega odstavka istega člena določa, da obveznost vrnitve depozitov ostane na stari Ljubljanski banki d.d. Po mnenju pobudnika je drugi odstavek 22.f člena Ustavnega zakona sporen, kolikor bi se razlagal tako, da se ne nanaša le na upnike, navedene v njegovem prvem odstavku. Meni, da bi ga sodišča lahko tako razlagala, saj naj bi bil zakonodajalčev namen onemogočiti sodno izterjavo vrnitve depozitov tudi hrvaškim varčevalcem. Zato je po njegovem mnenju potrebna odločba Ustavnega sodišča o ugotovitvi neskladnosti navedenega zakonodajalčevega namena, izraženega z dikcijo napadenih določb, z Ustavo.

2.Pobudnik posebej utemeljuje pristojnost Ustavnega sodišča. Meni namreč, da Ustava ne predvideva posebnega instituta ustavnega zakona, za katerega ne bi veljala določba 153. člena Ustave.

Navaja, da Ustava opredeljuje pojem ustavnega zakona v 174. členu. Po njem se ustavni zakon sprejme za izvedbo Ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi njenih določb. Po mnenju pobudnika imajo lahko značaj ustavnopravnih norm samo določbe ustavnega zakona, ki se nanašajo na tako določen ustavni okvir.

B.

3.V postopku preizkusa pobude je Ustavno sodišče ugotovilo, da 174. člen Ustave določa le, da se "za izvedbo te Ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi določb te Ustave sprejme ustavni zakon." To pa ne pomeni, da je to edina vrsta ustavnega zakona in da Državni zbor ne bi mogel sprejeti ustavnega zakona z drugačnim namenom in drugačno vsebino, kolikor ima ta ustavnopravno naravo.

4.Izpodbijane določbe so vsebovane v ustavnem zakonu, ki ga je Državni zbor sprejel za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Sprejel ga je za uresničitev enega od izhodišč, ki so bila podlaga za sprejem Temeljne ustavne listine. To izhodišče je "odločenost, da Republika Slovenija spoštuje enake pravice drugih jugoslovanskih republik ter z njimi enakopravno, demokratično in po mirni poti postopno ureja vsa vprašanja dosedanjega skupnega življenja, spoštuje njihovo suverenost in ozemeljsko celovitost". Eden od elementov skupnega življenja so bile tudi devizne hranilne vloge, za katere je jamčila Narodna banka Jugoslavije. V obravnavanem primeru torej ne gre za urejanje vprašanja, povezanega s prevzemom izvrševanja pravic in dolžnosti, ki so bile z Ustavo SRS in Ustavo SFRJ prenesene na organe bivše SFRJ in ki jih je s Temeljno ustavno listino prevzela Republika Slovenija. Gre za urejanje enega od vprašanj, izvirajočih iz dotedanjega skupnega življenja, ki je nastalo ob prehodu v novo ustavno ureditev Republike Slovenije. Ker torej gre za eno od vprašanj prehoda v novo ustavno ureditev, ki naj bi bilo hkrati tudi del vsebine sporazuma o pravnem nasledstvu in o prevzemu obveznosti in terjatev nekdanje SFRJ in pravnih oseb na njenem ozemlju, imajo po oceni Ustavnega sodišča izpodbijane določbe značaj ustavnopravnih norm, za katerih presojo ni pristojno. Zato je Ustavno sodišče glede na 160. člen Ustave in 21. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) pobudo zavrglo in se ni spuščalo v presojo utemeljenosti v njej vsebovanih navedb.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek