Jedro

Če zasebna tožba ni vložena v roku treh mesecev od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca (1. odstavek 52. člena ZKP), je prepozna, kot takšna pa ne more biti podlaga za kazenski postopek, zato jo je sodišče dolžno zavreči.

Izrek

Pritožba zasebnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Zasebni tožilec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 3.000,00 SIT.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odst. 438. člena ZKP odločilo, da se zavrže zasebna tožba zasebnega tožilca zoper osumljenega M. V. zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po 3. odst. 107. člena KZ RS. Na podlagi 3. odst. 99. člena ZKP je odločilo, da je zasebni tožilec "dolžan plačati stroške kazenskega postopka".

Proti navedenemu sklepu se je pritožil zasebni tožilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Če zasebna tožba ni vložena v roku treh mesecev od dneva, ko upravičenec do zasebne tožbe zvedel za kaznivo dejanje in storilca (1. odst. 52. člena ZKP), je prepozna, kot takšna ne more biti podlaga za kazenski postopek, zato jo je sodišče dolžno zavreči. Pritrditi je treba oceni sodišča prve stopnje, da je zasebni tožilec zasebno tožbo vložil prepozno, saj je bila vložena skoraj tri leta od objave članka v časopisu Delo, v katerem je bil objavljen obdolženčev intervju, s katerim naj bi storil kaznivo dejanje pod obtožbo.

Nesprejemljive so pritožbene navedbe, da naj bi zasebni tožilec za kaznivo dejanje in storilca zvedel šele avgusta 1993 in da prej to ni bilo mogoče, ker naj bi mu to preprečevala bolezen. Iz mnenja izvedenca psihiatra izhaja, da se je zasebni tožilec prvič v dispanzerju oglasil dne 15.3.1991, torej šest mesecev po objavi članka, kasneje pa še večkrat, pri čemer nikoli ni šlo za daljše hospitalno zdravljenje. Torej sama bolezen in njeno zdravljenje zasebnemu tožilcu nista preprečevali, da bi se seznanil z vsebino članka. Sicer pa zasebni tožilec med drugim v zasebni tožbi navaja, da naj bi prav zaradi vsebine tega članka duševno zbolel, če pa to drži, je torej moral za vsebino članka izvedeti še pred začetkom zdravljenja.

Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno, saj je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP) je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I z dne 25.6.1991).