Jedro

Plačilo izvedenih del v zvezi s popravilom strehe je utemeljen na določbi 68. čl. SPZ, ker sta toženca kot solastnika soglašala s sanacijo; če soglasja ne bi bilo, bi bila terjatev utemeljena na podlagi 1. odst. 202. čl. OZ.

Izrek

1. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča in drugo tožena stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sobo je tožencema naložena obveznost, da tožniku plačata: prvi toženec 691,66 EUR, druga toženka 296,38 EUR, oba z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.2011 dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov je odločno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 333,28 EUR.

2. Pritožujeta se toženca.

3. Prvi toženec uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen in zahteva povrnitev pravdnih stroškov. Graja ugotovitev, da sta toženca molče privolila v sanacijo strehe. Trdi, da potrebnost izvedbe del ni dokazana. Trdi, da je sodišče tožniku verjelo na besedo. Tožencema nihče ni omenil potrebe po sanaciji strehe; tudi izvajalec, ki je dela na ograji že pred sanacijo strehe opravljal, ne. Meni, da manjšinski solastnik ne more samostojno odločati glede rednega upravljanja s hišo. Opozarja na izpovedi prvega toženca na naroku dne 7.11.2012. Trdi, da je tožnik hotel toženca izključiti, ne samo od ugotavljanja potrebe po sanaciji, ampak tudi iz postopka izbire izvajalca in dogovora o ceni. Opozarja, da se na kronologijo obveščanja in samovoljno obnašanje manjšinskega solastnika sodišče ne ozira. Opozarja, da je bilo od ponedeljka 30. maja do torka 31. maja nemogoče pridobiti tri ponudbe. Opozarja, da gre za zatrjevano zamakanje in ne za dokazano zamakanje. Opozarja, da je prezrta izpoved izvajalca K., da se je o strehi s tožnikom pogovarjal mesec in pol, dva meseca prej. Sprašuje se, zakaj v tem času tožnik ni navezal stika s tožencema. Opozarja na neverodostojnost tožnikove izpovedi. Trdi, da je tožnik želel prikriti, da sta se s K. pogovarjala o opravljanju del v prvi polovici aprila 2011. Po dvomesečnem roku pa naj bi toženca pridobila 3 ponudbe v 24. urah. Opozarja, da se izpovedi tožnika in priče K. o tem, kdaj sta se dogovarjala za izvedbo del, razlikujeta. Trdi, da je prezrto mnenje R. K.. Da toženca nista molče privolila v popravilo, dokazuje dejstvo, da sta 1. junija 2011 poslala gradbinca R. K., naj ugotovi, ali so dela na strehi potrebna. Opozarja, da tožnik ni upošteval 4. odstavka 67 čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), saj ni podal predloga v nepravdnem postopku, da se dela opravijo.

4. Drugo tožena stranka uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prave stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Graja zaključek, da toženca nista nasprotovala sanaciji strehe in da sta molče privolila v njeno sanacijo. Sklicuje se na 2. odstavek 67. čl. SPZ, ki predvideva soglasje večine lastnikov za posle rednega upravljanja stvari. Opozarja, da toženca nista dala soglasja k popravilu strehe. Pravdni stranki se o popravilu strehe nista mogli sporazumeti, zato bi o popravilu lahko odločalo sodišče v nepravdnem postopku. Sklicuje se na 67. čl. SPZ in graja ugotovitev, da je tožena stranka moče privolila v sanacijo strehe. Sklicuje se na tožnikovo izpoved na naroku 7.11.2012, iz katere je mogoče zaključiti, da toženca privolitve v sanacijo strehe nista dala. Tudi drugi toženec je izpovedal, da soglasja k sanaciji ni dal, niti ni bil obveščen o zamakanju in nameravani sanaciji. Ker iz teh izjav izhaja, da toženca soglasja k adaptaciji nista dala, je bila storjena kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja tudi zaključek, da je zahtevek utemeljen tudi na podlagi pravil o poslovodstvu brez naročila. Trdi, da je določilo 67. čl. SPZ lex specialis; ker toženca soglasja k sanaciji nista podala, zahtevka ni mogoče utemeljevati s poslovodstvom brez naročila. Opozarjata, da se je tožnik lotil tujega posla, vedoč, da toženca nasprotujeta vsakemu nedogovorjenemu posegu v nepremičnino. Meni, da sta toženca ugovarja višini spornega računa, ker sta ugovarjala nujnosti nekaterih zaračunanih del. 5. Tožeča stranka je na pritožbi odgovorila. Povzema svoje trditve in potek dokaznega postopka. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in se zato lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. čl. ZPP). Tako sta bila pritožnika s pravnim poukom tudi poučena. Pravilnost ugotovitve dejanskega stanja zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku. Na očitek, da na osnovi izvedenega dokaznega postopka sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo pravilno, pritožbeno sodišče zato ne odgovarja.

8. Ker je po prvostopenjskem sodišču ugotovljeno dejansko stanje za pritožbeno sodišče danost, je preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava treba aplicirati na po sodišču prve stopnje ugotovljena naslednja pravno relevantna dejstva: prvi toženec je solastnik stavbe M. 8 do 399/1000, druga toženka pa do 171/1000; sanacija zamakajoče strehe predstavlja posel rednega upravljanja stvari v solastnini; toženca nista izrecno nasprotovala sanaciji strehe in sta v sanacijo strehe molče privolila; o zamakanju strehe sta bila toženca seznanjena najkasneje 29.5.2011; popravilo strehe je bil nujen, koristen in potreben ukrep; sanacija strehe se je izvedla v obsegu, kot je zaračunana; vsa zaračunana dela, ki so bila potrebna in smiselna, je plačal tožnik.

9. Zahtevano plačilo izvedenih del je utemeljeno na podlagi 68. čl. Stvarnopravnega zakonika, ker sta toženca s sanacijo soglašala. Če soglasja tožencev za sanacijo ne bi bilo, bi bila iztoževana terjatev utemeljena na podlagi 1. odstavka 202. čl. Obligacijskega zakonika.

10. Bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med temi listinami, zapisniki oz. prepisi. Gre torej za primere, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima oz. za nepravilen prenos podatkov iz listinskega dokaznega gradiva v sodbo. Druga toženka omenjeno kršitev utemeljuje s sklicevanjem na neustrezno dokazno oceno in ne z nasprotjem, kakršno zgoraj citirano zakonsko določilo opredeljuje kot absolutno bistveno kršitev postopka. Sklicujoč se na absolutno bistveno kršitev postopka torej pritožba izpodbija dokazno oceno. Kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni bila storjena.

11. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da tožeča in drugo tožena stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi 5. odstavka 458. čl. ZPP.