Jedro

Tožeča stranka po presoji sodišča ni konkretizirala navedb o obstoju težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, ker zemljišča ne bo mogoče vzpostaviti v prvotno stanje, te ni izkazala. Tudi sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanega akta ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, območna Geodetska uprava Velenje, je z izpodbijano odločbo z dne 1. 3. 2018 odločilo, da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ukine parcela 1/1 in ustvari nova parcela 1/11, 1/12 (1. točka izreka), v 2. točki izreka odločil, da grafični prikaz stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškoknjižnimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami predstavlja obvezno prilogo tega akta ter v 3. točki, da stroški postopka niso nastali.

2. Iz obrazložitve akta izhaja, da je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju DARS) dne 18. 6. 2018 vložila med drugim tudi zahtevo (št. zahteve ...) za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parcel 1/1 in 2/2 v katastrski občini ... . K zahtevam je bil priložen elaborat na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, ... in potrdil odgovorni geodet G.G..

3. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, ki je pritožbi A.A. ugodilo in 23. 1. 2018 odločilo, da se odločba Geodetske uprave z dne 25. 7. 2018 v 8. točki izreka, v delu, ki se nanaša na evidentiranje parcelacije parcele št. 1/1 v k.o. ... odpravi in zadeva v tem delu vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

4. Ob upoštevanju odločbe Ministrstvo za okolje in prostor z dne 23. 1. 2018 je bila izdana v tem upravnem sporu izpodbijana odločba, v kateri se je ugotovilo, da je v 4. členu Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje-jug do priključka Slovenj Gradec-jug (Uredba) določeno območje državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN), pri čemur ni sporno, da parcela 1/1 k.o. ... v 4. členu navedene Uredbe res ni navedena. Geodetska uprava je na podlagi podatkov, ki se nahajajo v zbirki listin zemljiškega katastra ugotovila, da je bila parcela 1/1 vpisana v evidenci zemljiškega katastra po uveljavitvi Uredbe, namesto parcele 1/4. Ker je parcela 1/4 v k.o. ... navedena v 8. alineji prvega odstavka 4. člena Uredbe, parcela 1/1 v k.o. ... pa je po uveljavitvi zgoraj navedene Uredbe nastala iz parcele 1/4 v k.o. ..., to pomeni, da je parcela 1/1 v k.o. ... v območju DPN.

5. V nadaljevanju iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije na parceli 1/1 v k.o. ... vložila družba DARS, torej je bila zahteva vložena na podlagi akta državnega organa, ob upoštevanju določb Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUDVGA) in Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZDARS-1), ki DARS pooblaščata, da v imenu in za račun Republike Slovenije pridobiva nepremičnine za potrebe graditev avtocest in v zvezi s tem opravlja pripravljalna dejanja v katera sodi tudi parcelacija. DARS je torej na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZEN upravičena oseba za vložitev zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije. Iz elaborata je nadalje razvidno, da je geodetsko podjetje izvedlo parcelacijo parcele 1/1 v k.o. ... na podlagi načrta parcel iz DPN (Zakon o urejanju prostora, v nadaljevanju ZUreP-2, 284. člen). V 35. členu Uredbe pa je določeno, da se parcelacija izvede v skladu z grafičnim delom državnega prostorskega načrta. Iz zapisnika, ki je sestavni del elaborata je razvidno, da sta se solastnika parc. št. 1/1 v k.o. ..., B.A. in A.A., oba iz Šoštanja, udeležila parcelacije, ki jo je dne 24. 4. 2018 na terenu izdelalo geodetsko podjetje. Iz zapisnika izhaja, da sta bila z odmero seznanjena. B.A. je podpisala zapisnik, A.A. pa je na zapisnik podal izjavo iz katere je razvidno, da se z opravljeno parcelacijo ne strinja.

6. Geodetska uprava je v nadaljevanju presojala, ali je izvedena parcelacija 1/1 v k.o. ... skladna z načrtom parcel iz DPN, kot do določa deveti odstavek 284. člena ZureP-2. DARS je geodetski upravi posredoval karto št. 3.5 DPN in karte in koordinate lomnih točk DPN, iz katerih je razvidno, da je bila parcelacija izvedena v skladu z načrtom parcel. Ob upoštevanju določbe 35. člena Uredbe je geodetska uprava ugotovila, da je izvedena parcelacija skladna z načrtom parcel iz DPN, kot to določa deveti odstavek 184. člena ZUreP-2. Ker se je parcelacija v konkretnem primeru izvajala na podlagi akta državnega organa in je skladna z načrtom parcel iz DPN, soglasje lastnikov parcel, torej lastnika parcele 1/1 v k.o. ..., s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno.

7. Ob upoštevanju dejstva, da elaborat v delu, ki se nanaša na parcelacijo parcele 1/1 v k.o. ... vsebuje vse predpisane sestavine ter da podatki o novih delih mej in o parcelah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru, je odločila o evidentiranju parcelacije kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

8. Pritožbo A.A. zoper navedeno določbo z dne 1. 3. 2018 je tožena stranka zavrnila.

9. Tožeča stranka v vloženi tožbi toženi stranki očita kršitev materialnega predpisa ter nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Ne strinja se z ugotovitvijo, da se zemljišče parc. št. 1/1 ukine in nastanejo nove parcele št. 1/11 in 1/12. Navaja, da parcela 1/1 k.o. ... v 4. členu Uredbe ni navedena, kar priznava tožena stranka, zato parcelacija oziroma njena ukinitev ne more biti predmet odločanja. Navedbe tožene stranke v izpodbijanem aktu ocenjuje kot zavajajoče, ker po evidencah zemljiške knjige parc. št. 1/1 v k.o. ... ni nastala iz parcele 1/4 v k.o. ..., ker nikoli ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Prav tako je navedba neresnična zato, ker v katastrski evidenci parc. št. 1/1 v k.o. ... ni nastala iz parcele 1/4 po uveljavitvi Uredbe, ampak pred njeno uveljavitvijo, kar pomeni, da neobstoječe parcele v postopkih določenih v Uredbi sploh ni mogoče obravnavati. Ker je tožena stranka sama pritrdila, da je bila sprememba parcele 1/4 v k.o. ... v parcelo 1/1 v k.o. ... izvedena pred uveljavitvijo Uredbe in to ugotovitev prekvalificirala v nebistveno, je ustvarila izhodišče za zavrnitev pritožbe tožeče stranke tako, da krši eno temeljnih načel pravne države, zaupanje v pravo, ki izhaja iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. V tožbi tožeča stranka zahteva odpravo izpodbijanega upravnega akta in povrnitev stroškov postopka.

10. Dne 16. 2. 2021 je tožeča stranka zahtevala izdajo začasne odredbe o zadržanju izvajanja odločbe o ugotovitvi ukinitve parcele 1/1 in uvedbi novih parcel 1/11 in 1/12 v k.o. ..., na podlagi določbe 32. in 66. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je tožeča stranka 5. 3. 2019 prejela odločbo o izvedbi parcelacije, vendar parcela 1/1 k.o. ... ni bila navedena v 4. členu Uredbe, na katero se je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe sklicevala, zato je vložila tožbo. GURS je kljub upravnemu sporu zemljiško knjigo seznanil z napadeno odločbo, zato je informacijski sistem e-ZK Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 19. 8. 2019 obvestil tožečo stranko z poočitanimi vpisi pri DN .../2019. V poočitvi je navedeno, da sta v zemljiški knjigi k.o. ... vpisani novi številki parcel, in sicer 1/11 in 1/12, namesto stare številke 1/1, čeprav odločba o tej zadevi še ni pravnomočna.

11. Dne 23. 12. 2020 je Odvetniška pisarna K., d.o.o., v imenu Republike Slovenije in v njenem imenu DARS d.d. tožeči stranki vročila predlog prodajne pogodbe, ki se sklene namesto razlastitve. Tožeča stranka njene vsebine ni sprejela, zato ji je bil 26. 2. 2021 vročen dopis št. 2018-LMR-3-571, v katerem ji je bilo, kolikor v roku 30 dni od vročitve dopisa ne podpiše pogodbe, zagroženo z razlastitvijo.

12. Glede na navedeno je očitno, da bo DARS po pretečenem 30 dnevnem roku, ki izteče 26. 2. 2021, pričel s postopkom razlastitve. V primeru razlastitve parcele 1/12 k.o. ..., ki je ena od dveh parcel nastalih iz parcele 1/1 k.o. ..., bi za tožečo stranko nastala težko popravljiva škoda, kot je navedeno v 32. členu ZUS-1. Z zaprošeno začasno odredbo se bo tako preprečila hujša posledica poočitve napadene odločbe, saj bi bilo po končanem postopku, po že izvedeni razlastitvi, težko vzpostaviti prejšnje stanje. Iz tega razloga tožeča stranka predlaga, da sodišče začasno zadrži izvajanje parcelacije po napadeni odločbi in vzpostavi zakonito stanje tako, da razveljavi poočitev v zemljiški knjigi DN .../2019 ter vzpostavi zakonito stanje tako, da se v zemljiški knjigi izbrišeta parcelni številki 1/11 in 11/12 k.o. ... in se vpiše številka 1/1 k.o. ....

13. Tožena stranka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

14. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov:

15. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka izdajo začasne odredbe izrecno predlagala na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na zahtevo tožeče stranke odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožeči stranki prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 pa lahko tožeča stranka iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno.

16. Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo vsake začasne odredbe, je verjetnost nastanka težko popravljive škode. Škoda mora biti konkretizirana na določene realno izkazane posledice, izvirajoče iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožeča stranka izkazati tudi, da je ta škoda zanjo težko popravljiva.

17. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi je odločba prvostopnega organa, s katero je tožena stranka odločila, da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ukine parcela 1/1 in ustvari nova parcela 1/11, 1/12, zato je sodišče obstoj težko popravljive škode, ki ga zahteva odločanje o začasni odredbi tako po drugem, kot tretjem odstavku 32. člena ZUS-21, presojalo v okviru spornega pravnega razmerja in predloga za izdajo začasne odredbe. S slednjo je tožeča stranka sodišču predlagala začasno zadržanje izvajanje parcelacije in vzpostavitev zakonitega stanja tako, da sodišče razveljavi poočitev v zemljiški knjigi Dn .../2019 ter vzpostavi zakonito stanje tako, da se v zemljiški knjigi izbrišeta parcelni številki 1/11 in 1/12 k.o. ... in se vpiše številka 1/1 k.o. ...

18. Sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča RS gre za težko popravljivo škodo takrat, če je ta resna in tožeči stranki neposredno preti, (začasno) pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma z začasno ureditvijo stanja. Dolžnost stranke, ki zahteva izdajo začasne odredbe, je da sodišču, ki odloča o zahtevi, navede razloge in dejstva ter predloži vse relevantne podatke za odločanje, s katerimi utemeljuje svojo zahtevo. Po ustaljeni upravno sodni praksi (odločitve Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 95/2008, I Up 602/2008, I Up 460/2009, I Up 68/2011 in številne druge) zahteva odločanje o začasni odredbi restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva njeno izdajo, mora že v zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje verjeten nastanek težko popravljive škode.

19. Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka obstoj težko popravljive škode pojasnila s podatkom, da ji je bil za zemljišče parc.št. 1/12 ponujen predlog prodajne pogodbe, ki ga ni sprejela, obenem pa ji je bilo z dopisom z dne 26. 2. 2021 sporočeno, da kolikor ne bo podpisala pogodbe v nadaljnjih 30 dneh, bo začet postopek razlastitve. Navedla je tudi, da bi razlastitev te parcele zanjo pomenila težko popravljivo škodo, ker zemljišča ne bi bilo mogoče vrniti v stanje pred izdajo izpodbijane odločbe.

20. Navedbe tožeče stranke po presoji sodišča niso konkretizirane oziroma podprte s konkretnimi podatki in dokazi, ki bi utemeljevali obstoj težko popravljive škode. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe namreč tožeča stranka ni niti navedla, niti predložila nobenega dokaza, ki bi vsaj verjetno izkazoval nastanek zanjo težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, ker zemljišča ne bo mogoče vzpostaviti v prvotno stanje, te ni izkazala. Tudi sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanega akta ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.

21. Ker torej tožeča stranka ni verjetno izkazala težko popravljive škode, ni izpolnjen eden izmed pogojev, določen v drugem in tudi tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, zato je sodišče zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo že iz tega razloga in glede na to odločitev tudi ni ocenjevalo sorazmernosti predlaganega ukrepa s prizadetostjo javne koristi in prizadetostjo koristi morebitnih nasprotnih strank. Prav tako se sodišče iz že navedenega razloga, neizkazanosti težko popravljive škode, ni opredeljevalo do dela predlagane začasne odredbe, v kateri je tožeča stranka sodišču predlagala, da v izdani začasni odredbi odloči o vzpostavitvi zakonitega stanja tako, da sodišče razveljavi poočitev v zemljiški knjigi Dn .../2019 ter vzpostavi zakonito stanje tako, da se v zemljiški knjigi izbrišeta parcelni številki 1/11 in 1/12 k.o. ... in se vpiše številka 1/1 k.o. .... Sodišče namreč s predlagano začasno odredbo po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 ne more poseči v sporno pravno razmerje (vpis v zemljiško knjigo), ki je nastalo po izvršitvi izpodbijanega akta, niti z odločitvijo v tem postopku ne more preseči tožbenega zahtevka.

22. Sodišče ni posebej odločalo o pobudi za izdajo začasne odredbe po 66. členu ZUS-1, ker gre po tretjem odstavku 66. člena ZUS-1 za začasno odredbo po uradni dolžnosti in ne na predlog strank, takrat, ko je upravni spor sprožen na podlagi 4. člena ZUS-1 in ne na podlagi določbe 2. člena ZUS-1, kot v sporu IV U 162/2019.