Jedro

Ker je vrednost prvotnega tožbenega zahtevka nediferencirana, vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Prvi toženec sam krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Prvi toženec mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka v višini 2.116,72 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožniki, etažni lastniki posameznih delov v več večstanovanjskih stavbah v A., so (s primarnim in dvema podrednima zahtevkoma) zahtevali ugotovitev ničnosti štirih kupoprodajnih pogodb in aneksov, s katerimi je druga toženka prvemu tožencu prodala zemljišča ob teh večstanovanjskih stavbah, ter ugotovitev, da so sami solastniki teh parcel. Sporna zemljišča naj bi namreč predstavljala funkcionalna zemljišča k tem večstanovanjskim stavbam.

2. Sodišče prve stopnje je (v tretjič ponovljenem sojenju) glede primarnega tožbenega zahtevka tožbo zavrglo, ugodilo pa je prvemu podrednemu tožbenemu zahtevku, tako da je ugotovilo solastništvo (sedanjih in vsakokratnih) etažnih lastnikov posameznih večstanovanjskih stavb nad posamičnimi parcelami, ki pomenijo funkcionalno zemljišče k vsaki od teh stavb;1 hkrati je ugotovilo tudi ničnost spornih kupoprodajnih pogodb in aneksov, kolikor so bile njihove predmet prav te parcele. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo takó (skupno) pritožbo tožnikov kot tudi (ločeni) pritožbi tožencev in potrdilo izpodbijano odločbo. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4. Drugi toženec je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil revizijo, v kateri zatrjuje bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču prvenstveno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne; podrejeno pa predlaga razveljavitev odločb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje. Priglaša revizijske stroške.

5. Revizija je bila vročena tožnikom, ki v odgovoru prvenstveno predlagajo njeno zavrženje. Menijo, da revizija v zadevi ni dovoljena, saj naj bi v pravdi šlo za subjektivno kumulacijo navadnih sospornikov, etažnih lastnikov šestih različnih blokov, zato naj bi dovoljenosti revizije ne moglo vzpostaviti seštevanje vrednosti posamičnih zahtevkov, katerih vsota znaša 41.729,26 EUR. Vrednost spornega predmeta se določa za vsakega tožnika posebej. Podrejeno tožniki predlagajo zavrnitev revizije in priglašajo stroške revizijskega postopka.

**Presoja dovoljenosti revizije**

6. Revizija ni dovoljena.

7. Zakon o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, je pred uveljavitvijo novele ZPP-E, ki se v tem postopku še ne uporablja,2 v drugem odstavku 367. člena dovoljeval neposredno vložitev revizije, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 40.000 EUR. Vendar dejstvo, da so v obravnavani zadevi tožniki vrednost spornega predmeta v (prvotni) tožbi ocenili na 41.729,26 EUR, ni edini pogoj za dovoljenost revizije.

8. Tožniki utemeljeno opozarjajo, da v tej pravdi na aktivni strani nastopajo etažni lastniki šestih različnih večstanovanjskih stavb. Prvotni tožniki so bili zgolj etažni lastniki dveh stavb, ki so uveljavljali svoje lastništvo le na tistih parcelah, ki pripadajo vsaki od teh stavb, ter zahtevali ugotovitev ničnosti le ene od kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med tožencema, to je tiste, katere predmet so bile k tema dvema stavbama pripadajoče parcele. V tožbi so navedli vrednost spornega predmeta 10.000.000,00 SIT, katere evrska protivrednost je 41.729,26 EUR. Med pravdo so se prvotnim tožnikom pridružili še etažni lastniki štirih drugih večstanovanjskih stavb in uveljavljali svoje lastništvo na drugih parcelah, torej tistih, ki pripadajo vsaki od teh stavb, ter zahtevali ugotovitev ničnosti še treh drugih kupoprodajnih pogodb, s katerimi sta s temi drugimi parcelami razpolagala toženca. Navedba vrednosti spornega predmeta je ves čas pravde ostala nespremenjena.

9. Etažni lastniki vsake od teh posameznih stavb so v razmerju do etažnih lastnikov drugih stavb formalni sosporniki. Za vsako stavbo se je zahtevala ugotovitev lastništva njenih (vsakokratnih) etažnih lastnikov za njej pripadajoče parcele. Vse parcele tudi niso bile skupaj prodane z le eno kupoprodajno pogodbo. Drugače povedano: etažni lastniki posameznih stavb bi lahko vodili povsem ločene pravde. Upoštevaje navedeno je treba ugotoviti, da je bila že v prvotni tožbi vrednost spornega predmeta nediferencirana, saj se je v skupnem znesku nanašala na dve večstanovanjski stavbi. V nadaljevanju pravde tožniki niso prilagodili navedb o vrednosti spornega predmeta kljub pridruževanju novih sospornikov in kljub dejstvu, da je bila sama tožba posledično večkrat spremenjena. Na nepravilno oceno vrednosti spornih predmetov v tožbi ali na izostalo oceno vrednosti spornega predmeta v njegovem spremenjenem delu ni opozoril niti nobeden od tožencev.3

10. Če se v tožbi uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, je treba navesti sporno vrednost za vsak posamezni zahtevek, saj se po drugem odstavku 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP pravica do revizije ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Ustaljeno stališče revizijskega sodišča je, da nediferencirana opredelitev ne zadošča za dovoljenost revizije, saj te napake v revizijskem postopku ni več mogoče odpraviti. Zato ima navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.4

11. Ker je vrednost prvotnega tožbenega zahtevka nediferencirana,5 vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrglo (I. točka izreka).

**Odločitev o revizijskih stroških**

12. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker drugi toženec z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka), medtem ko je tožnikom dolžan povrniti njihove stroške revizijskega postopka (III. točka izreka).

13. Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo6 (v nadaljevanju OT) in upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR7 skupaj znašajo 2.116,72 EUR (odgovor na izredno pravno sredstvo po tar. št. 21/3 in 200 % povišanje za zastopanje več kot 30 strank po 9. členu OT – skupaj 2.835 točk, materialni stroški v višini 2 % skupne vrednosti storitev po tretjem odstavku 13. člena OT – 56,7 točk, 22 % DDV).

1 Deloma je tožbo po drugem podrednem zahtevku zavrglo, koliko je bila vložena za tožnike, katerih pooblastila niso bila izkazana. 2 Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele, zato je Vrhovno sodišče uporabilo določbe ZPP, kakršne so veljale pred novelo ZPP-E. 3 Toženec ima v pravdi pravico opozoriti tako na neustrezno oceno vrednosti spornega predmeta v tožbi in s tem izzvati presojo sodišča po 44. členu ZPP. 4 Pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 12. 1993, odločbi v zadevah II Ips 186/2005, II Ips 164/2007 in mnoge druge. 5 V poštev ne pride niti pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti, saj se ta za primere subjektivne kumulacije tožbenih zahtevkov formalnih sospornikov po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča ne uporablja. 6 Ur. l. RS, št. 67/2003 s spremembami in dopolnitvami. 7 Ki velja v času odločanja Vrhovnega sodišča o reviziji.