Jedro

Pri solidarnem poroštvu in v primeru, ko je za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika določen daljši zastaralni rok, poroštvo zastara takrat kot obveznost glavnega dolžnika. Stališče akcesornosti se namreč razteza (tudi) na vprašanje zastaranja, (da imata glavni dolžnik in porok različne zastaralne roke) velja za subsidiarne, ne pa tudi za solidarne poroke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se kot verjetno izkazana doda tudi terjatev A., d. d. v znesku 888.133,70 EUR (zap. št. 3 končnega seznama preizkušenih terjatev).

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic (med drugim) odločilo (II. točka izreka), katere terjatve upnikov iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki so bile prerekane, so verjetno izkazane.

2. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navedel je, da sodišče prve stopnje med verjetno ugotovljenimi terjatvami ni navedlo terjatve upnika, saj je štelo, da njegova terjatev zaradi zastaranja ni verjetno izkazana. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasil pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o tem, da terjatev pritožnika ni verjetno izkazana, oprlo na nosilni razlog, da ne gre za judikatno terjatev, zato zanjo ne velja 10-letni zastaralni rok iz 356. člena OZ, temveč 3-letni zastaralni rok, ki na podlagi 349. člena OZ velja za terjatve iz gospodarskih pogodb. Pojasnilo je, da po določbi tretjega odstavka 369. člena OZ začne zastaranje znova teči od dneva, ko je spor končan; s pravnomočnostjo sodne odločbe zoper družbo B., d. o. o. kot glavnega dolžnika, je zastaralni rok tudi za solidarnega poroka (stečajnega dolžnika) začel znova teči, pri čemer je (glede na to, da v njegovem primeru ne gre za judikatno terjatev) zanj veljal 3-letni zastaralni rok (349. člen OZ).

5. Višje sodišče zaključkom izpodbijanega sklepa ne sledi. Ni sporno, da upnikova terjatev temelji na izvršilnem naslovu - sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 896/2011, potrjeni z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 917/2014 z dne 6. 8. 2014. Odločbi sta bili izdani proti glavnemu dolžniku B. d.o.o..

6. Stečajni dolžnik je s poroštveno izjavo z dne 15. 9. 2010 prevzel vlogo solidarnega poroka. V razmerju do upnika je položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Solidarni porok jamči za obveznosti do upnika, ki so bile ugotovljene s sodbo I Pg 896/2011, saj je njegova obveznost akcesorne narave obveznosti glavnega dolžnika. To stališče je bilo pravnomočno potrjeno s sodbo I Cpg 917/2014. 7. V tej zadevi ne gre za to, da bi terjatev do poroka s pravnomočnostjo sodbe I Pg 896/2011, v kateri je bila ugotovljena terjatev do glavnega dolžnika, postala judikatna terjatev, pač pa za pravilno uporabo določbe 1034. OZ glede zastaranja obveznosti stečajnega dolžnika kot solidarnega poroka.

8. Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka (prvi odstavek 1034.člena OZ). Po tretjem odstavku istega člena pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, ki je bilo opravljeno za to, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika.

9. Pri solidarnem poroštvu in v primeru, ko je za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika določen daljši zastaralni rok, poroštvo zastara takrat kot obveznost glavnega dolžnika.1 Stališče akcesornosti se namreč razteza (tudi) na vprašanje zastaranja.2 Navedeno pomeni, da je nepravilen zaključek izpodbijanega sklepa (v 21. točki obrazložitve), da je zastaranje pritožnikove terjatve nastopilo zaradi dejstva, ker obveznost solidarnega dolžnika ni pridobila značaja judikatne terjatve, zaradi česar za njegovo obveznost velja krajši zastaralni rok. Takšno stališče (da imata glavni dolžnik in porok različne zastaralne roke) velja za subsidiarne, ne pa tudi za solidarne poroke. Ker ni sporno, da je stečajni dolžnik jamčil kot solidarni porok, velja 10-letni zastaralni rok iz prvega odstavka 356. člena OZ tudi za zastaranje njegove obveznosti - obveznost solidarnega poroka zastara v enakem roku kot obveznost glavnega dolžnika.3

10. Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijani sklep v 3. točki izreka spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka te sodne odločbe (3. točka 365. člena ZPP).

11. Izrek o stroški pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 V. Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, 4. knjiga, str. 1075. 2 VSRS Sklep III Ips 25/2021 z dne 15. 3. 2022, 19. točka obrazložitve. 3 III Ips 83/2016 z dne 28. 11. 2017.