Jedro

Postopka določitve funkcionalnega zemljišča ni mogoče voditi mimo postopka denacionalizacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 20/2000-15 z dne 23.1.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) odpravilo odločbo tožene stranke št. 46303/42/97 z dne 7.12.1999 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka ob reševanju pritožbe F.E. in F.M., ki ju zastopa odvetnik S.J. (vlagateljici denacionalizacijskega zahtevka), pritožbe Republike Slovenije - Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov L. in pritožbe Slovenskega odškodninskega sklada, L., zoper odločbo Oddelka za okolje in prostor, kmetijstvo in gozdarstvo Upravne enote S.G. z dne 17.6.1999, navedeno odločbo odpravila (1. točka izreka); določila funkcionalno zemljišče k obstoječima objektoma Lovske družine P., ki obsega k poslovni stavbi, stoječi na parceli št. 2791/1 k.o. P., dvorišče v izmeri 534 m2, h gospodarskemu poslopju, stoječemu na isti parceli, dvorišče v izmeri 378 m2 in k navedenima objektoma lovski koči - poslovni stavbi in gospodarskemu poslopju, parcelo št. 2796/1 k.o. P. v izmeri 946 m2, ki predstavljajo sadovnjak ter zemljišče na parceli št. 2798/2 k.o. P., v izmeri 4832 m2, ki predstavljajo zelenico. Celotna površina funkcionalnega zemljišča v skupni izmeri znaša 6.690 m2 ali 66 a in 90 m2. Prvostopni organ je s prvostopno odločbo odločil, da obsega funkcionalno zemljišče k lovski koči - poslovni stavbi v površini 135 m2 z dvoriščem v izmeri 534 m2 celotne površine zemljišč parc. št. 2791/2, 2794, 2798/2, 2796/1 v skupni izmeri 1 ha 23a in 24 m2 (1. in 2. točka izreka), ter da se iz grafičnega dela lokacijske tehnične dokumentacije o določitvi funkcionalnega zemljišča izloči parcelna številka 2796/2 v izmeri 3082 m2 (3. točka izreka); na funkcionalnem zemljišču morajo ostati neovirani dostopi oziroma gospodarska funkcija cest za izvoz oziroma koriščenje lesa ter poti na južni strani opuščene kmetije P. (4. točka izreka). Tožena stranka je navedla, da je treba prvostopno odločbo odpraviti, ker je bilo v njej za navedene objekte določeno funkcionalno zemljišče v nesorazmerno veliki površini in v nasprotju s 46. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list, RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01. odl. US).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da v obravnavanem primeru ni dokazano, da so za določitev funkcionalnega zemljišča izpolnjeni pogoji iz 46. člena ZUN. V zadevi ni pravilno in popolno ugotovljeno, kdo je zdajšnji lastnik (prej imetnik pravice uporabe) zemljišča, na katerem se določa funkcionalno zemljišče, oziroma zemljišča, na katerem je določitev funkcionalnega zemljišča zvarnjena. Ni ugotovljeno, katera od obravnavanih zemljišč so pod denacionalizacijo in torej ne morejo biti predmet določanja funkcionalnega zemljišča, dokler v denacionalizacijskem postopku ni pravnomočno odločeno, katera zemljišča se glede na določbe Zakona o denacionalizaciji (ZDen) upravičencu vrne v naravi. Prav tako niso pravilno upoštevani v 46. členu ZUN in v Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za območja izven naselij Občine S.G. (PUP) določeni kriteriji za določitev funkcionalnega zemljišča. Določitev funkcionalnega zemljišča ne pomeni določitve lastnika oziroma uporabnika zemljišča. Pomeni, da se na zemljišču lastnika (prej imetnika pravice uporabe), ki določitev zahteva, določi zemljišče, ki je namenjeno redni rabi njegovega objekta. Določitev pomeni določitev gradbene parcele. V 3. odstavku 46. člena ZUN je določeno, da se funkcionalno zemljišče za obstoječi objekt in naprave na območju, za katere ni sprejet prostorski izvedbeni načrt, določi na zahtevo lastnika oziroma uporabnika na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. Funkcionalno zemljišče se odmeri na zemljišču, ki je v lasti (uporabi) lastnika objekta. To stališče je tudi ustaljeno v sodni praksi (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. U 438/94-6 z dne 13.12.1995). Če sta to različni osebi, se funkcionalno zemljišče lahko odmeri le, če to lastnik zemljišča dovoli, torej če lastnik objekta dokaže smiselno isto, kar mora vlagatelj za izdajo lokacijskega dovoljena izkazati po 52. členu ZUN, pravico graditi na določenem zemljišču. Lovska družina P. ni dokazala, da je lastnica (imetnica pravice uporabe) zemljišč. Iz njene izjave z dne 19.8.1997 izhaja, da ni niti lastnica niti imetnica pravice uporabe na nekaterih od zemljišč. To izhaja tudi iz zemljiškoknjižnih izpiskov. Iz vlog vlagateljic denacionalizacijske zahteve izhaja, da je večina zemljišč predmet denacionalizacije. Iz dopisa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter sklepa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 9.11.1998, s katerim je bil zavrnjen predlog Lovske družine P. za vpis njene lastninske pravice v zemljiški knjigi na nepremičninah v zemljiškoknjižnem vložku št. 590 k.o. P., in z dne 9.11.1998, s katerim je bil zavrnjen vpis lastninske pravice na parcelah št. 2794 in 2798/2 k.o. P., izhaja, da so nekatera zemljišča v lasti Republike Slovenije. Po dolgoročnem planu Občine S.G. so uvrščena v II. območje kmetijskih zemljišč. V letu 1993 so z uveljavitvijo Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) postala lastnina Republike Slovenije. To izhaja tudi iz 50. točke obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. 104-U-1-80/93-18/10-1995 (Uradni list RS, št. 68/95). Z njimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ta je tudi zavezanec za njihovo vračilo. Po ZSKZ je bila odločilna nemembnost po prostorskih planskih aktih. Za parceli 2798/2 in 2794 je iz odločb Medobčinske geodetske uprave Občin D., R.D., S.G. z dne 25.1.1994 in z dne 1.4.1994, razvidno, da sta bili tudi po zemljiškem katastru travnik, šele od izdaje odločb dalje zelenica. Ni podatkov o tem, kako daleč je odločanje o vračanju teh zemljišč. Na zemljiščih, ki so predmet denacionalizacije, ni mogoče tretjim osebam, ki so sicer lastniki objektov, postavljenih na teh zemljiščih, niso pa lastniki teh zemljišč, odmerjati funkcionalnih zemljišč, dokler o njihovem vračanju ni odločeno v denacionalizacijskem postopku. Odločitev o legi in obsegu zemljišča, ki se vrača, je tudi po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije, zavzetem v sklepu 220-U-I-205/98 z dne 12.11.1998, izključno v pristojnosti denacionalizacijskega organa (1. odstavek 66. člena ZDen). Ni pravilno stališče, da se odločitev o tem, kaj se lahko v denacionalizacijskem postopku vrne, prenese v postopek določanja funkcionalnega zemljišča. Lovska družina nima dovoljenja lastnika zemljišč. Če je treba za odločitev o denacionalizaciji opraviti predhodno parcelacijo, se ta postopek opravi pod vodstvom denacionalizacijskega organa ob strokovni pomoči geodetskega izvedenca. Parcelacija je v teh primerih poseben ugotovitveni postopek v smislu 142. in 143. člena ZUP/86. Ni mogoče določiti funkcionalnega zemljišče k objektom Lovske družine P., dokler ne bo odločeno o denacionalizaciji, razen na zemljiščih, za katera bi Lovska družina dokazala nesporno lastninsko pravico. Ne more biti kot funkcionalno zemljišče odmerjenih 6690 m2 zemljišča. Ker so zemljišča po prostorskih planskih aktih II. območje kmetijskih zemljišč, se lahko i zvajajo dejavnosti le v okviru, ki ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), kar pa mora biti konkretizirano v prostorsko izvedbenem aktu. Za to območje je to PUP. Ta določa, da se prvenstveno uporabljajo zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva. Funkcionalna zemljišča se lahko določijo le za obstoječe objekte z restriktivno razlago potreb za redno rabo objektov in namenom objekta. Objekta sta le dva in to lovski dom v površini 135 m2 in gospodarski objekt v površini 13 m2. Za pomožne objekte, za katere se niti ne ve, kaj so in ali so legalno zgrajeni, se po predpisih o ZUN ne določajo funkcionalna zemljišča. Lovski dom in pripadajoči objekt nista namenjena niti kmetijski niti gozdarski dejavnosti. Lovska družina P. sama navaja, da rabi večje površine za eno urejeno parkirišče in eno občasno parkirišče, zelenico za izvajanje raznih aktivnosti (zbiranja z nameni druženja ali pa strokovnih srečanj), za pomožne objekte in za avtomatsko strelišče za glinaste golobe. Na kmetijskih zemljiščih se izvajajo dejavnosti oziroma so postavljeni objekti v nasprotju z ZKZ, ZUN in PUP. Niso izpolnjeni pogoji, da se določi funkcionalno zemljišče v površini 6690 m2, kot ga je določila tožena stranka z odločbo, še manj pa v površini preko 11000 m2, kakor ga je določil prvostopni organ.

Dejansko stanje je bilo pomanjkljivo ugotovljeno.

Stranka z interesom Lovska družina P. v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne. Določitev funkcionalnega zemljišča je možna ali v denacionalizacijskem postopku ali pred pristojnim upravnim organom. Stališče upravnega sodišča ni pravilno. Tudi obseg funkcionalnega zemljišča je bil določen v skladu z namenom in lego objektov.

V odgovoru na pritožbo stranki z interesom (vlagateljici denacionalizacijskega zahtevka E. in M.F.) predlagata zavrnitev pritožbe. Poudarjata, da Lovska družina P. skuša doseči določitev funkcionalnega zemljišča v posebnem upravnem postopku izven denacionalizacijskega postopka, čeprav so zemljišča predmet denacionalizacijskega postopka. Poleg tega skuša doseči, da se funkcionalno zemljišče določi v neupravičeno velikem obsegu. Pri tem gre lovski družini na roke lokalna geodetska uprava.

Pritožba ni utemeljena.

Upravni spor se nanaša na odločitve v zvezi z določitvijo funkcionalnega zemljišča k objektu Lovske družine P. Pri tem je bilo v upravnem postopku zahtevi navedene lovske družine ugodeno, s tem, da je tožena stranka s svojo odločbo zahtevi prav tako ugodila, čeprav je določila funkcionalno zemljišče v manjši površini. Sodišče prve stopnje pa je odločitev tožene stranke odpravilo zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja.

V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje obširno in konkretno obrazložilo svojo odločitev o odpravi odločbe tožene stranke.

Razlogi, s katerimi je takšna odločitev utemeljena, so skladni z dejanskim stanjem, ki izhaja iz podatkov predloženega spisa. Imajo tudi podlago v določah materialnih predpisov, na katere se sodba sklicuje. Zato se pritožbeno sodišče v celoti strinja za odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih pri tem navaja. Kot pravilno pritožbeno sodišče ocenjuje tudi stališče o tem, kako, kdaj in v katerem postopku se določi funkconalno zemljišče, ko gre tudi za postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije. Zaradi pravilne presoje in v izogib nepotrebnemu ponavljanju se pritožbeno sodišče pri utemeljevanju svoje odločbe sklicuje na pravilno pravno in dejansko podlago izpodbijane sodbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah neugotovljeno. Zato bo morala tožena stranka o zadevi ponovno odločiti.

Glede na navedeno za pritožbeni ugovor o možnosti dveh upravnih postopkov določitve funkcionalnih zemljišč, ko gre za denacionalizacijski postopek ni podlage. Že zato, pa tudi sicer, je brez podlage tudi pritožbeni ugovor, da je bil sam obseg funkcionalnega zemljišča določen v skladu z nameni objekta.

Ker glede na navedeno pritožbena ugovora zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, nista podana, in ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.