Jedro

ZSVarPre glede dohodka, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, napotuje na prvi in drugi odstavek 12. člena ZUJPS, ki dohodke, ki se upoštevajo, določa taksativno, kar pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja upošteva le tiste, ki so kot taki izrecno navedeni. Organ bi moral izvesti presojo, za katere od občasnih, periodičnih dohodkov (ki se upoštevajo pri materialnem položaju prosilca), šteje konkretne prilive, prispele na račun tožnikove matere. Po opravljeni presoji pa bi moral presoditi, ali se sporni prilivi upoštevajo v dohodke družine.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2494/2021 z dne 1. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v 15-ih dneh od vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika z dne 30. 8. 2021, za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, v zapuščinskem postopku pred Okrajnem sodišču v Trbovljah, D 466/2020, po dne ... 2020 umrli A. A., rojeni ... 1937. V obrazložitvi je navedel, da je prošnjo zavrnil, ker materialni položaj prosilca in njegove družine presega dohodkovni cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), kar izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Organ je nakazila v relevantnem trimesečnem obdobju v višini 12.960,00 EUR, na račun prosilčeve mame, skladno s 23. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) upošteval kot občasne, neperiodične dohodke. Lastni dohodek prosilca, z upoštevanjem pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 242,99 EUR na mesec in spornih nakazil, znaša 1.534,86 EUR na družinskega člana, navedena višina pa presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre, ki je v trenutku odločanja znašal 804,36 EUR.

2. Tožnik izpodbija odločbo in navaja, da je organ zmotno vzel kot referenčno obdobje samo mesece maj, junij in julij 2021, ko je družina imela največ prilivov. Potrebno bi bilo upoštevati, da so bili prilivi občasni, da je večina v obliki kreditov, ki jih je potrebno vrniti in so namenjeni, da bo v prihodnje družina imela dovolj sredstev za preživetje. V pozivu je mati prosilca obrazložila položaj družine. Navedla je, da je edini prihodek tričlanske družine pokojnina, ki jo prejemata sinova po pokojnem očetu in štipendija. Družina pa ima dva kredita na banki D., d.d., mati prosilca daje vsak mesec posojila svojemu podjetju (okvirno 10.000 EUR), da se krijejo stroški obratovanja. Prilivi, ki jih prejema družina, so pomoč v obliki kreditov bližnjih, ki živijo v Švici in Sloveniji. Družina vzdržuje tudi ranč in živali, ki živijo na njem. Tudi to predstavlja velik finančni zalogaj in mati prosilca vlaga vanj vsako leto lastna sredstva v obliki posojila v višini 10.000 EUR. Vsi prilivi so občasni in ne zagotavljajo finančne stabilnosti družine. Brezplačna pravna pomoč je za prosilca življenjskega pomena, ker brez nje družina ni finančno zmožna najeti odvetnika, ki bi izpodbijal pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki jo je podpisal njegov stric B. B. s pokojno staro mamo A. A. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločba, s katero je upravni organ zavrnil prošnjo za Bpp, ker je ugotovil, da materialni položaj prosilca in njegove družine presega cenzus, določen v 13. členu ZBPP.

6. V zadevi je sporno, ali je organ pravilno ugotovil višino dohodka tožnikove družine v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje. Kot dohodek je štel pokojnine, ki sta jih prejela tožnik in njegov brat in prilive gotovine, ki jih je v relevantnem obdobju prejela mati tožnika, v višini 12.960,00 EUR. Upoštevanje zadnje navedenega zneska kot občasnega, neperiodičnega dohodka - 23. člen ZSVarPre je med strankami sporno. Drugi odstavek 14. člena ZBPP določa, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določba odkazuje na uporabo ZSVarPre, ki v 1.a členu opredeljuje lastni dohodek kot dohodek, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in na način, določen v tem zakonu. ZSVarPre torej glede dohodka, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, napotuje na prvi in drugi odstavek 12. člena ZUJPS, ki dohodke, ki se upoštevajo določa taksativno, kar pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja upošteva le tiste, ki so kot taki izrecno navedeni.

7. V obravnavani zadevi je bila mati tožnika, po pridobitvi podatkov iz bančnih računov pozvana, da opredeli, kaj predstavljajo nakazila na njenem bančnem računu. Pojasnila je, da so prilivi pomoč mame in brata, ki živita v Švici. Tožnik v tožbi dodatno pojasnjuje, da gre za posojila.

8. Ne glede na pojasnilo v tožbi, ki je tožbena novota, bi moral organ izvesti presojo za katere od občasnih, periodičnih dohodkov (ki se upoštevajo pri materialnem položaju prosilca), šteje konkretne prilive, prispele na račun tožnikove matere. Po opravljeni presoji pa bi, ob uporabi 12. člena ZUPJS, moral presoditi ali se sporni prilivi upoštevajo v dohodke družine. Ne da bi sodišče prejudiciralo odločitev, namreč, kolikor gre za darilo (četrti odstavek 23. člena ZSVarPre), bi jih moral uvrstiti pod 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUJPS (drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine) in nato ugotavljati, ali se darilo (pomoč svojcev), (3. točka 19. člena Zakona o dohodnini), šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

9. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral organ, v kolikor ne bo dvomil, da gre pri prilivih na račun tožnikove matere za darilo ali posojilo, in ne za dohodek, ki ga je dolžan upoštevati (dokazno breme o tem je na tožniku), upoštevati stališče sodišča v tej sodbi, ko bo o prošnji tožnika ponovno odločil. 10. Ker je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno ter je bilo posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena, vrnilo toženki v ponovni postopek.

11. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1, v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.