Jedro

Iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP izhaja, da lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo tudi, če se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata. Ne glede na to pa v situaciji, kot je obravnavana, ko stranka istočasno uveljavlja dva zahtevka (ugovor pobota, ki se obravnava v eni pravdi in nasprotno tožbo, ki se obravnava v drugi), ni pravilna presoja izpodbijane sodbe, da je treba ugovor pobota (zaradi obstoja druge pravde po izločeni nasprotni tožbi) zavreči. V pravdnem postopku je dopustno hkratno uveljavljanje istega zahtevka z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. V bistvu gre ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP za hkratno uveljavljanje več zahtevkov. Če sodišče ugodi enemu zahtevku, ne more ugoditi drugemu, razen v presežku, če se z drugim (nasprotno tožbo) zahteva nekaj več. V tem kontekstu sicer drži zaključek izpodbijane sodbe, da sodišče o (istem) zahtevku v obliki nasprotne tožbe in pobotnega ugovora ne more odločiti dvakrat, a to še ne dopušča zaključka, da v obravnavani zadevi obstoje ovire za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. O obstoju procesne predpostavke "litispendence" ("visečnost pravde") iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je namreč govora takrat, ko sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, takšna ugotovitev pa ima za posledico zavrženje kasnejše zahteve za sodno varstvo. V obravnavani zadevi za takšno procesno situacijo brez dvoma ne gre, saj sta bili obe zahtevi za sodno varstvo (pobotni ugovor in nasprotna tožba) dani sočasno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru VL 56555/2014 z dne 29. 4. 2014 v celoti v veljavi. Iz točke II izreka izhaja, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna povrniti tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) stroške postopka v znesku 1.189,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. V točki III izreka je pobotni ugovor toženke zavrglo.

2. Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v prvi vrsti zaradi kršitev določb postopka.

Sodišče prve stopnje je v zelo skopi obrazložitvi sicer povzelo navedbe obeh strank, opredelilo pa se je le do trditev tožnice o pravni in dejanski podlagi njenega zahtevka (točki 10 in 11 obrazložitve). Pojasnilo je, da bo ugovorih toženke odločalo v zadevi I Pg 544/2016, v kateri rešuje „toženkino nasprotno tožbo s pobotnim ugovorom“.

Po oceni pritožnice je takšno ravnanje sodišča procesno povsem nezakonito in krši pravico toženke do učinkovite obrambe.

Toženka je navedbe v zvezi z uveljavljanjem povračila stroškov za odpravo napak podala že v svoji prvi pisni vlogi. Slednje se ne nanašajo le na nasprotni tožbeni zahtevek, ampak je toženka z njimi izpodbijala tudi pravno in dejansko utemeljenost toženega zahtevka. Tako je med drugim navedla, da je tožnica dela izvedla v manjšem obsegu, le v vrednosti 3.000,00 EUR, izvedla jih je nekvalitetno, zaradi česar je kot sankcijo za nekvalitetno opravljena dela zadržala znesek 500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je dokaze toženke sicer izvedlo, a je kljub temu odločilo, da bo ugovore toženke obravnavalo v okviru vložene nasprotne tožbe. S tem je toženki v bistvu onemogočilo učinkovito obrambo v tem postopku. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je procesno napačno. Dejstvo je namreč, da je zahtevek toženke obrambno naravnan, gre za specifično uveljavljanje nasprotnega zahtevka za obrambne namene (tako tudi sodba VSL II Cpg 3/2016). V izločenem postopku po nasprotni tožbi, v katerem so vloge strank zamenjane, pobotni ugovor nima oziroma ne bo imel nobenega smisla. Glede na stališče, zavzeto v citirani odločbi VSL, se vprašanje litispendence sploh ne bi smelo pojaviti.

Sodišče prve stopnje zaradi ločitve zadev v tem postopku ni upoštevalo nobenih ugovorov v zvezi z temeljem in višino tožbenega zahtevka. Ni ugotavljalo niti obstoja niti obsega naročila (dogovora med strankama), obsega in kvalitete izvedenih del, niti pravilnosti in utemeljenosti grajanja napak. S takšnim ravnanjem je poseglo v pravico toženke do učinkovite obrambe v tem postopku, saj toženka z navedenim ni le utemeljevala svojega zahtevka, ampak je hkrati nasprotovala zahtevku tožnice. Izpodbijana sodba v zvezi s tem ne vsebuje nobenih razlogov, zato je podana procesna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je s takšnim nelogičnim postopanjem storilo tudi procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Toženka predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ker je bila izpodbijana sodba izdana po uveljavitvi ZPP-E, se v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E postopek pred sodiščem druge stopnje nadaljuje po določbah ZPP z novelo ZPP-E (v nadaljevanju, kot je že bilo navedeno, ZPP).

5. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana sodba izdana v postopku v sporu majhne vrednosti. Takšna sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP), na kar je sodišče pravdni stranki pravilno opozorilo v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Glede na določilo petega odstavka 458. člena ZPP v zvezi s 480. členom ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

6. Sodišče druge stopnje o zadevi odloča tretjič.

7. V svoji zadnji odločbi I Cpg 76/2018 z dne 8. 5. 2018 je med drugim izrecno opozorilo, da se sodišče prve stopnje o (vseh) ugovorih toženke v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka, kot tudi utemeljenostjo njenega pobotnega ugovora, ni izreklo1. Iz razlogov v tem delu obrazložitve izhaja, da je toženka (ki se je postopka na prvi stopnji udeleževala sama, brez pomoči kvalificiranega pooblaščenca) zahtevku nasprotovala s trditvami, da je naročila samo dela, ki so po Ponudbi št. 2013 z dne 19. 7. (v nadaljevanju Ponudba) zajeta v dogovorjenem znesku 3.000,00 EUR, da je bila cena "fiksno" določena (da ni bilo dogovorjeno plačilo po enoti mere) in da je ob prevzemu del (navzoča sta bila zakonca H., lastnika objekta, direktor toženke, P.Č. in njen vodja del, D.K.) tožnico seznanila z napakami opravljenega dela. Zaradi tega je tožnici od dogovorjenih 3.000,00 EUR poravnala le 2.500,00 EUR (znesek 500,00 EUR je zadržala). Zaradi odprave napak ji je nastala škoda v višini 3.252,52 EUR. Toženka se je v odgovoru na tožbo (primarno) zavzemala, da se dokazi dopustijo in izvedejo, v posledici tega pa sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 56555/2014 z dne 29. 4. 2014 razveljavi in postopek ustavi.

8. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnica nasprotovala dodatnemu plačilu za izvedena dela tako, da je v pravdi v pobot ugovarjala škodo, ki ji je nastala z odpravo (zatrjevanih in po izvajalcu neodpravljenih) napak po računu št. 2014/006 z dne 1. 4. 2014, v znesku 3.252,52 EUR. Takšno stališče izhaja že iz predhodne odločbe višjega sodišča I Cpg 76/2018 z dne 8. 5. 2018. 9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi (točka 6 obrazložitve) zavzelo stališče, da je treba zaradi vložene nasprotne tožbe na plačilo 3.252,52 EUR z obrestmi, pobotni ugovor zavreči. Sodišče namreč o istem zahtevku ne more odločati tako v obliki nasprotne tožbe, ki se obravnava v drugem postopku (I Pg 544/2016), kot tudi v obliki pobotnega ugovora, ki je predmet obravnave v tem postopku. O zahtevku bo po pravnomočnosti tega postopka odločeno v postopku I Pg 544/2016. Sklicevalo se je na četrti odstavek 189. člena ZPP in pobotni ugovor zaradi obstoja pravde zavrglo. V točki 12 obrazložitve je pojasnilo, da se zaradi tega ni ukvarjalo z ugovori toženke v zvezi z napakami opravljenega dela.

10. Pritožnica takšne zaključke izpodbijane sodbe utemeljeno graja. Po oceni sodišča druge stopnje toženki zaradi nezakonitega postopanja nižjega sodišča ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem – v okviru presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka ji ni bila dana možnost učinkovite obrambe. To pa predstavlja pritožbeni razlog procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in poseg v strankino pravico iz 22. člena Ustave RS.

11. Iz podatkov spisa izhaja, da je toženka v odgovoru na dopolnitev tožbe (vloga z dne 4. 7. 2015) poleg svojega zahtevka, namenjenega (učinkoviti) obrambi pred utemeljenostjo tožbenega zahtevka (procesni ugovor pobota), izrecno zahtevala plačilo 3.252,52 EUR z obrestmi z naslova škode zaradi odprave napak. Sodišče prve stopnje je takšno zahtevo za sodno varstvo štelo za nasprotno tožbo in odločilo, da jo bo obravnavalo ločeno, v okviru posebnega postopka.

12. Iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP izhaja, da lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo tudi, če se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata. Ne glede na to pa v situaciji, kot je obravnavana, ko stranka istočasno uveljavlja dva zahtevka (ugovor pobota, ki se obravnava v eni pravdi in nasprotno tožbo, ki se obravnava v drugi), ni pravilna presoja izpodbijane sodbe, da je treba ugovor pobota (zaradi obstoja druge pravde po izločeni nasprotni tožbi) zavreči. 13. V pravdnem postopku je dopustno hkratno uveljavljanje istega zahtevka z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. V bistvu gre ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP za hkratno uveljavljanje več zahtevkov. Če sodišče ugodi enemu zahtevku, ne more ugoditi drugemu, razen v presežku, če se z drugim (nasprotno tožbo) zahteva nekaj več. V tem kontekstu sicer drži zaključek izpodbijane sodbe, da sodišče o (istem) zahtevku v obliki nasprotne tožbe in pobotnega ugovora ne more odločiti dvakrat, a to še ne dopušča zaključka, da v obravnavani zadevi obstoje ovire za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. O obstoju procesne predpostavke „litispendence“ („visečnost pravde“) iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je namreč govora takrat, ko sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, takšna ugotovitev pa ima za posledico zavrženje kasnejše zahteve za sodno varstvo. V obravnavani zadevi za takšno procesno situacijo brez dvoma ne gre, saj sta bili obe zahtevi za sodno varstvo (pobotni ugovor in nasprotna tožba) dani sočasno.

14. Glede na navedeno ni nobenih ovir za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora v predmetni pravdi. Seveda pa bo lahko v novem sojenju odločitev z ustreznimi razlogi o odločilnih dejstvih z materialno pravnega vidika pravilna le, če bo sodišče prve stopnje kritično presodilo vse ugovore, tako tiste, ki so povezani z utemeljenostjo tožbenega zahtevka, kot tudi tiste, ki utemeljujejo pobotni ugovor. Na vse to pritožba obrazloženo in utemeljeno opozarja. Kateri so ti ugovori in na kaj naj bo sodišče prve stopnje v novem sojenju še pozorno, pa izhaja iz predhodne odločbe višjega sodišča. 15. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje (zaradi ugotovljene procesne kršitve absolutnega značaja) pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje (3. točka 365. člena ZPP sodbo potrdilo (353 člen ZPP). Ne glede na to, da se postopek v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E nadaljuje po noveliranem zakonu, saj je bila sodba izdana 5. 10. 2017, po oceni pritožbenega sodišča ni pogojev za sprejem končne (pravnomočne) odločitve pred sodiščem druge stopnje. Ugotovljene procesne kršitve je pred sodiščem druge stopnje ni mogoče odpraviti, in to ne glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se namreč o vseh bistvenih pravnih in dejanskih vidikih spora sploh še ni izreklo, tako da pravdni stranki z vsem odločilnim v postopku še nista bili seznanjeni in se o vsem še nista imeli možnosti izjaviti. Postopek v sporih majhne vrednosti pri tem ni nobena izjema. Sicer pa imata pravdni stranki pravico do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilopomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 Točka 9 obrazložitve citirane odločbe višjega sodišča.