Jedro

Vknjižba lastninske pravice pritožnice, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, ne predstavlja ovire za dovolitev vpisa lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ker vknjižba njene lastninske pravice učinkuje po trenutku, ko so začele učinkovati zaznambe izvršb in hipotek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice, ter se hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

S sklepom z dne 16.2.2009, Dn 345/2008, je strokovna sodelavka odločila, da se na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Celju z dne 2.10.2007, opr. št. In 232/1997, pri vl. št. ..., parc. št. ..., ..., ..., k.o. O., last Č. E. do ½ celote in G. B. do ½ celote, opravi vknjižba lastninske pravice v korist D. Z. do celote, ter izbris vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini, zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve, zaznambe stečaja in vknjižb hipotek, kot to izhaja iz izreka sklepa.

Z uvodoma navedenim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor B. G., potrdila gornji zemljiškoknjižni sklep, ter odločila, da B. G. sama trpi svoje ugovorne stroške.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila B. G. po pooblaščencu. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve postopkovnih določb, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ter zmotno uporabo materialnega prava. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Pritožba ni utemeljena.

Sprva velja pojasniti, da je zemljiškoknjižni postopek samo izvedbeni postopek, v katerem se presojajo le pogoji za vpis v zemljiško knjigo. V predmetni zadevi, ko se torej lastninska pravica vpisuje na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, dejstva, da ta sklep posega v pritožničino pravico do zasebne lastnine, kar naj bi potrjevali tudi razlogi odločbe Ustavnega sodišča z dne 27.1.1005, opr. št. Up-128/03, ni moč uspešno uveljavljati, saj se s takšno navedbo izpodbija pravilnost pravnomočne sodne odločbe izvršilnega sodišča. O pravilnosti pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bila nepremičnina izročena kupcu, kot tudi o pravilnosti ostalih izvršilnih dejanj v postopku oprave izvršbe na nepremičnino, ki je bila s tem pravnomočnim sklepom izročena, pa zemljiškoknjižno sodišče ne more odločati.

Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, da se Z. D. ne more vpisati kot lastnik celotne nepremičnine, je v četrtem odstavku 89. člena Zakona o zemljiški knjig (v nadaljevanju: ZZK-1), po katerem je vknjižena oziroma predzaznamovana lastninska pravica v korist osebe, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, ovira za dovolitev vpisa lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, če vpis učinkuje pred trenutkom, od katerega je po drugem in tretjem odstavku 87. člena ZZK-1 učinkuje zaznamba izvršbe. Po četrtem odstavku 87. člena ZZK-1 ima namreč zaznamba izvršbe za posledico tudi, da sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predzaznamovana z učinkom po trenutku, ko po drugem oziroma tretjem odstavku 87. člena ZZK-1 začne učinkovati zaznamba izvršbe. Po drugem odstavku 87. člena ZZK-1 ima tako zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Po tretjem odstavku 87. člena ZZK-1 pa v primeru, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila predznamovana zastavna pravica po prvem odstavku 51. člena ZZK-1 oziroma v čigar korist je bila že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba te hipoteke.

Vknjižba lastninske pravice v korist B. G., ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, učinkuje od 22.11.2006, torej po trenutku, ko so začele učinkovati zaznambe izvršb in hipotek, saj iz zemljiške knjige izhaja, da so te začele učinkovati najkasneje do 21.9.2005. Zato vknjižba lastninske pravice v korist B. G. ovire za dovolitev vpisa lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu D. Z. ne more predstavljati.

Razlogi sodbe, ki jo je to pritožbeno sodišče izdalo pod opr. št. Cp 794/2009 (v zadevi na izselitev in izpraznitev nepremičnine), v kateri naj bi bilo utemeljeno, da se Z. D. na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju z dne 2.10.2007, opr. št. In 232/1997, ne more vknjižiti v zemljiški knjigi kot lastnik do ½ nepremičnin iz razloga, ker je pritožnica že vpisana kot lastnica ½ nepremičnine, v tej zemljiškoknjižni zadevi ne predstavljajo niti pravne podlage, niti odločilnega dejstva. Zato na presojo pravilnosti izpodbijanega zemljiškoknjižnega vpisa nimajo nobenega vpliva.

Tako se izkaže, da je zemljiškoknjižna sodnica potem, ko je pravilno ugotovila pravno odločilna dejstva, ugovor utemeljeno zavrnila, saj so bili s sklepom strokovne sodelavke na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoljeni pravilni vpisi (89. člen ZZK-1).

Ker torej kakšen od razlogov, iz katerih se sklep izpodbija, ni podan, ter ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi II. odstavka 120. člena ZZK-1 in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti ter potrditi sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je bilo potrebno dovoliti še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).