Jedro

Čeprav je sodišče prve stopnje navedlo, da bo solastninska pravica na vrnjenih zemljiščih vpisana v zemljiško knjigo, to pa je že bilo izvedeno, to pojasnilo ni kršitev, ki bi vplivala na njegovo odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 849/2001-8 z dne 8.5.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 9.2.2001 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti delni odločbi Upravne enote K. z dne 12.12.2000, s katero je bilo odločeno, da se v korist denacionalizacijskega upravičenca F.B., z dnem pravnomočnosti te odločbe, vknjiži solastninska pravica v z.k vložku št. 351 k.o. S.B. na kmetijskem obdelovalnem kompleksu, imenovanem "kompleks II. L.2" v ustreznem deležu in površini ter da je zavezanec za vračilo premoženja v solastnino Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Po tej odločbi dosedanji uporabnik zemljišča M. KŽK K. d.o.o. uživa posest do pravnomočnosti odločbe oziroma do časa, ko si solastniki na kompleksu fizično ne razdelijo solastninskih deležev. Do te razdelitve prevzame zemljišča v posest oziroma v uporabo skrbnik za posebne primere in pravni naslednik razlaščenca S.B. Odločeno je bilo tudi, da prejeta odškodnina za odvzeto nepremičnino predstavlja na dan izdaje odločbe 17,4% in se zato pri določitvi višine solastninskega deleža ne upošteva. Vknjižba solastninske pravice na kompleksu po navedeni odločbi bo izvedena po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v K. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje pravilni navedbi tožene stranke, da izročitev zemljišča v posest v obravnavanem primeru ni predmet odločanja v denacionalizacijskem postopku, ker zato ni podlage v 3. odstavku 27. člena ZDen, na podlagi katerega je bilo v tej zadevi odločeno. Ta zakonska določba izrecno predpisuje, da se zemljišča v kompleksu vračajo le v last oziroma v solastnino. To pomeni le vrnitev lastninske pravice oziroma solastninske pravice, ne pa tudi izročitve v posest (1. odstavek 16. člena ZDen). Zato odločanje o izročitvi zemljišč v posest v teh primerih ne sodi v denacionalizacijsko odločbo, ampak je to stvar drugih postopkov oziroma je predmet civilnopravnega razmerja med sedanjim posestnikom in upravičencem, ki nastane z dnem vzpostavitve lastninske (solastninske) pravice za upravičenca (to je z dnem pravnomočnosti odločbe). Čeprav je tožena stranka navedla pravilne razloge za svojo odločitev, je v 4. in 5. točki prvostopne odločbe organ, ki je odločal o denacionalizaciji, urejal razmerja tudi v zvezi z izvročitijo v posest, kar pa po navedenem stališču, v zvezi z uporabo 3. odstavka 27. člena ZDen, ne bi smel. Odločitev tožene stranke je zato v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijane odločbe, zato jo je sodišče prve stopnje odpravilo in z ustreznimi napotki vrnilo toženi strani v ponovni postopek.

Prizadeta stranka S.B. v pritožbi navaja, da ugovarja sodbi v tistem delu obrazložitve, kjer ugotavlja, da bo lastninska oziroma solastninska pravica šele vpisana v zemljiško knjigo. Prilaga dokumente, iz katerih je razvidno, da je bila lastninska pravica že vpisana v zemljiško knjigo dne 15.4.1998, s sklepom Okrajnega sodišča v K.. Strinja se, da je bila zemlja vrnjena le v last, ne pa tudi v posest in meni, da mu mora sedanji uporabnik, to je M. KŽK d.o.o., plačati primerno najemnino za njeno uporabo in izkoriščanje.

Tožena in tožeča stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da temelji na pravilni dejanski in pravni podlagi. Pritožnik v pritožbi izpodbija le navedbo v razlogih, ko je sodišče zapisalo, da bo vrnjena solastninska pravica na zemljiščih, ki tvorijo kompleks, vpisana v zemljiško knjigo. Pri tem pa naj bi prezrlo dejstvo, da je vpis lastninske pravice že izveden. Po presoji pritožbenega sodišča gre le za pojasnilo o tem, da izpodbijani odločbi ni mogoče odrekati njene izvršljivosti. Zato na samo odločitev ni mogla vplivati pritožbena navedba, ki oporeka naknadni vknjižbi v zemljiško knjigo, ker je bil vpis lastninske pravice dejansko že opravljen.

Glede na to, da pritožbeni razlog ni utemeljen in da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo, na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.