Javna objava osebnih podatkov strokovnih delavcev

Datum

22.11.2024

Številka

07120-1/2024/400

Kategorije

Pravne podlage, Zbirke osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da vaše ministrstvo na podlagi 69. člena Zakona o varnosti in zdravja pri delu vodi vpisnik pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ste jim izdali dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu. Zakon ne določa vsebine zapisnika, ki je urejena s pravilnikom. Pravilnik med drugim določa tudi, da je treba objaviti seznam strokovnih delavcev. Vpisnik je javno objavljen in vsebuje naziv poslovnega subjekta z dovoljenjem ministrstva, sedež poslovnega subjekta in podatek o tem, za katere strokovne naloge je poslovni subjekt pridobil dovoljenje ministrstva. Vpisnik nameravate dopolniti z ostalimi vsebinami iz pravilnika, ob tem pa bi želeli objaviti tudi imena in priimke strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri subjektih z dovoljenji. Interes za tako objavo imajo inšpektorji, poslovni subjekti (za namen preverjanja spoštovanja konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule), delodajalci in širša javnost. Sprašujete, ali je pravilnik ustrezna pravna podlaga za objavo osebnih podatkov strokovnih delavcev.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Predmet varstva s Splošno uredbo in ZVOP-2 so zgolj osebni podatki posameznikov, ne pa tudi podatki, ki se nanašajo na podjetja. Za objavo imena in priimka strokovnih delavcev bi morala obstajati ustrezna pravna podlaga po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe.

Obdelava osebnih podatkov je lahko določena le v zakonu in ne v podzakonskem aktu. Drugi odstavek 6. člena ZVOP-2 med drugim določa, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon.

Predlagamo vam, da za objavo osebnih podatkov zagotovite ustrezno pravno podlago, vendar poudarjamo, da IP ni pristojen odločati o ustavnosti oz. zakonitosti podzakonskih predpisov, kar pomeni, da so veljavni do spremembe oz. morebitne odločitve Ustavnega sodišča RS.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Pri tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Nadalje pojasnjujemo, da so predmet varstva s Splošno uredbo in ZVOP-2 zgolj osebni podatki posameznikov, ne pa tudi podatki, ki se nanašajo na podjetja. To pomeni, da ime podjetja, njegov sedež in podatek, za katere naloge je pridobilo soglasje ministrstva, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

Za objavo imena in priimka strokovnih delavcev pa bi morala obstajati ustrezna pravna podlaga po zgoraj citiranem prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe, npr. po citirani točki c) ali e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe.

Pravica do varstva osebnih podatkov je ustavno zagotovljena človekova pravica. Vsaka, še tako minimalna obdelava osebnih podatkov pomeni poseg v človekovo pravico (glede obdelave osebnih podatkov namreč velja, da je prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno), poseg pa je lahko določen samo v zakonu in ne s podzakonskim aktom. Skladno z drugim odstavkom 38. člena Ustave RS zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor, in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Drugi odstavek 6. člena ZVOP-2 nadalje določa, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave.

Predlagamo vam, da za morebitno javno objavo podatkov o posameznikih zagotovite ustrezno pravno podlago v zakonu. Poudarjamo pa, da IP ni pristojen odločati o ustavnosti oz. zakonitosti podzakonskih predpisov, kar pomeni, da so veljavni do spremembe oz. morebitne odločitve Ustavnega sodišča RS.

V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca za preventivo