Jedro

Določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP je jasna in nedvoumna. Vzpostavlja odgovornost poslovodstva dolžnika, ki je zaradi prepozno vloženega predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom povzročilo, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. To pa je tako v primeru, ko je premoženja premalo kot tudi v primeru, ko premoženja ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor A. A. z dne 5. 9. 2024 (r. 37) zavrnilo.

2.A. A. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je dne 20. 8. 2024 izdalo sklep, s katerim je bivšemu zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika A. A. naložilo, da je dolžan v roku 8 dni na transakcijski račun stečajnega dolžnika ..., odprt pri Banki, plačati znesek založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.416,11 EUR. Ugotovilo je, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma. Zato je na podlagi desetega odstavka 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) naložilo plačilo teh stroškov osebi, ki je bila član poslovodstva zadnji dve leti pred začetkom stečajnega postopka.

5.A. A. je sklepu ugovarjal s trditvami:

- da se deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP lahko uporabi le v primeru, če je bila stečajna masa oblikovana in unovčena, vendar obseg unovčene stečajne mase ni bil tako velik, da bi bila možna vrnitev zneska založenega predujma, ne pa tudi v primeru (kot je obravnavani), ko stečajne mase ni,

- da bivši direktor in družbenik dolžnika ni mogel vplivati na nastanek okoliščin, ki so pripeljale do začetka stečajnega postopka dolžnika,

- da v izreku izpodbijanega sklepa ni opredeljena funkcija poslovodje, od katerega se lahko zahteva povračilo stroškov založenega predujma, saj iz izreka izhaja le, da naj bi šlo za bivšega zakonitega zastopnika dolžnika,

- da upraviteljičin predlog za izdajo izpodbijanega sklepa ni bil objavljen na spletnih straneh AJPES.

Sodišče prve stopnje njegovim ugovornim navedbam ni sledilo in je zato njegov ugovor z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6.Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je zmotno razlagalo določbo devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ki se glasi: „Če v primeru iz drugega1 in sedmega odstavka2 tega člena vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati. Pritožnik trdi, da je določbo devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP mogoče uporabiti le v primeru, v kolikor pride do unovčenja stečajne mase, pa vrednost te ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, ne pa tudi v primeru, ko stečajne mase ni. Vrednosti unovčene stečajne mase naj ne bi bilo mogoče enačiti z neunovčenjem stečajne mase, ker stečajne mase ni. Če torej stečajne mase ni, se od poslovodstva stečajnega dolžnika ne bi smelo zahtevati povračila založenega predujma.

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP jasna in nedvoumna. Ta vzpostavlja odgovornost poslovodstva dolžnika, ki je zaradi prepozno vloženega predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom povzročilo, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. To pa je tako v primeru, ko je premoženja premalo kot tudi v primeru, ko premoženja ni. Pritožnik se zavzema za dobesedno, jezikovno razlago določbe devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ki pa ni logična. V kolikor namreč vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, je logično, da tudi v primeru (in še toliko bolj), ko stečajne mase ni, ni sredstev za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Jezikovna razlaga, kakršno ponuja pritožnik, tako ni smiselna in tudi ni v skladu z namenom določbe devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP.

8.Očitek zmotne uporabe materialnega prava ob povedanem ni utemeljen.

9.Pritožnik se v podporo svojemu stališču neutemeljeno sklicuje na sklepa VSL Cst 68/2024 z dne 26. 8. 2024 in VSL Cst 111/2023 z dne 19. 4. 2023, saj se nanašata na povsem drugačno pravno in dejansko problematiko, kot je obravnavana.

10.Pritožnik trdi, da mu je bila kršena pravica do izjave, ker s predlogom upraviteljice za izdajo sklepa iz desetega odstavka 233. člena ZFPPIPP ni bil seznanjen, saj ta ni bil objavljen, in mu tudi ni bil vročen.

11.Postopek, predviden v devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP, ni predlagalni postopek. Sodišče namreč v primeru, ko ugotovi, da stečajna masa ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, po uradni dolžnosti izda sklep iz desetega odstavka 233. člena ZFPPIPP in sicer na podlagi opisa stečajne mase iz otvoritvenega poročila upravitelja. Slednje je bilo objavljeno na spletnih straneh AJPES 14. 6. 2024, tako da se je pritožnik z njim lahko seznanil. Glede na to, da obseg stečajne mase ugotavljajo upravitelji, bodo ti, ko bodo ugotovili, da stečajna masa ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, o tem sodišče obvestili in predlagali izdajo sklepa iz desetega odstavka 233. člena ZFPPIPP, kar je v danem primeru upraviteljica tudi storila. Ker pa v predlogu ni navedla nič novega oziroma takšnega, kar ne bi izhajalo že iz otvoritvenega poročila, pritožniku ni bila kršena pravica do izjave, ker s predlogom naj ne bi bil seznanjen. Poleg tega bi se pritožnik z njim lahko seznanil tudi sam, z vpogledom v stečajni spis. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ob povedanem ni podana.

12.Očitek pritožnika, da sodišče prve stopnje „ni v celoti obrazložilo dokazne ocene glede neunovčene stečajne mase“ ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da stečajne mase ni in svoje zaključke tudi obrazložilo. Sklep vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, izrek sklepa pa je povsem razumljiv. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ni podana. Zatrjevane kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa pritožnik ni niti konkretiziral.

13.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Po določbi drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP ima upnik v primeru, če predlaga začetek stečajnega postopka in vrednost unovčene stečajne mase presega znesek stroškov iz prvega odstavka tega člena, pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka.

22

2Sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP določa, da v primeru iz šestega odstavka tega člena (po katerem je založitve predujma iz prvega odstavka tega člena oproščen: 1. dolžnik in 2. delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP) sodišče, ki vodi stečajni postopek, s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz podračuna sodišča opravijo naslednja plačila: 1. znesek v višini pavšalnega nadomestila za objave nakaže agenciji v skladu s petim odstavkom 122. člena tega zakona in 2. znesek v višini vsote zneskov iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika.