Jedro

Po prvem odstavku 279.b člena ZPP je prekinitev postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka fakultativna. Sodišče torej postopka ni dolžno prekiniti. Kadar pa to stori, gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano in ga lahko kadarkoli spremeni, če, na primer, nastopijo drugačne okoliščine ali če položaj drugače oceni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pravdni postopek nadaljuje.

2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju III P 240/2010 z dne 13. 2. 2015 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3084/2015 z dne 6. 4. 2016 pravnomočno odločeno o ničnosti prodajne pogodbe z dne 11. 5. 2005 in dodatka k tej pogodbi z dne 30. 5. 2006 glede apartmajev št. 6 in 10 ter ugotovljeno lastništvo A., d. d. Tožnik meni, da sta navedeni dve sodbi nezakoniti in neustavni, zato je vložil revizijo, o kateri pa še ni bilo odločeno. Poudarja, da bi bilo nadaljevanje postopka pred odločitvijo revizijskega sodišča nesmotrno in v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. Takšno je tudi stališče sodne prakse in pravne teorije.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prekinilo pravdni postopek zaradi izvedbe vzorčnega postopka. Čeprav je v sklepu z dne 8. 12. 2008 napovedalo, da bo postopek prekinjen do pravnomočne rešitve vzorčnega postopka, je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ni več razlogov, da bi čakalo na njegov konec. Med prekinitvijo je bilo namreč v drugi pravdi že pravnomočno odločeno o predhodnem vprašanju glede lastnine spornega apartmaja, ki bi ga morala toženka po tožbi izprazniti in izročiti tožniku.

6. Po prvem odstavku 279.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je prekinitev postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka fakultativna. Sodišče torej postopka ni dolžno prekiniti. Kadar pa to stori, gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano in ga lahko kadarkoli spremeni, če, na primer, nastopijo drugačne okoliščine ali če položaj drugače oceni (drugi odstavek 208. člena ZPP).

7. Tožnik torej neutemeljeno nasprotuje nadaljevanju postopka. Katere tožnikove procesne in ustavne pravice naj bi bile s tako odločitvijo kršene, pritožba ne pojasni. Tudi stališče pravne teorije, ki ga izpostavlja pritožba, sodišča ne veže. Narava tega spora in dejstvo, da je toženka v stečaju, imata prednost pred čakanjem na negotov izid revizijskega postopka. Sicer pa morebitna nesmotrnost odločitve sodišča prve stopnje, da ne bo več čakalo na zaključek vzorčnega postopka, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.(1)

8. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, medtem ko uradoma upoštevnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

Op. št. (1): Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 49/2012 z dne 18. 1. 2012; podobno sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1041/2011 z dne 5. 3. 2013 (6. točka obrazložitve).