Jedro

Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se krajevna pristojnost sodišča za nadaljnje vodenje izvršilnega postopka (po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi) ravna lgede na prvotno dovoljena sredstva (v sklepu o izvršbi).

Pristojnost sodišče presodi takoj po prejemu predloga, in sicer na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Dolžnikovo prebivališče ni podatek, ki bi bil sodišču sicer znan, zato je odločilen upnikov podatek v predlogu. Z navedbo dolžnikovega naslova se je krajevna pristojnost ustalila in nanjo (na poziv sodišča) dobljen drugačen (popravljen) naslov ne vpliva.

Izrek

Za vodenje izvršilnega postopka je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Upnik pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, Centralnem oddelku za verodostojno listino, 8. 10. 2015 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer z rubežem in cenitvijo premičnin in na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet. Kot dolžnikov naslov je navedel Ulica ..., Ljubljana. To ga je s sklepom VL 120228/2015 z dne 12. 10. 2015 pozvalo, naj predlog dopolni tako, da navede osebno ime in naslov prebivališča, ter datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek. Upnik je sodišču 22. 10. 2015 posredoval delni umik izvršilnega predloga, 29. 10. 2015 pa še popravljen predlog za izvršbo, v katerem je kot dolžnikov naslov navedel Ulica ..., Piran.

2. Sodišče je s sklepom VL 120228/2015 z dne 30. 10. 2015 izvršilni postopek delno ustavilo, dolžniku naložilo plačilo upnikove terjatve skupaj z odmerjenimi stroški in dovolilo predlagano izvršbo. Odmerilo je tudi upnikove stroške, določilo izvršitelja in izreklo, da bo po pravnomočnosti sklepa izvršilni postopek vodilo Okrajno sodišče v Piranu. Upnik je k predlaganim dodal nova izvršilna sredstva, in sicer je 21. 4. 2016 predlagal izvršbo na plačo oziroma druge stalne denarne dolžnikove prejemke, 26. 1. 2017 pa še nepremičnine z ID znakom ..., obe v celoti, in 1755-745/13 v deležu do 1/2. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlagana nadaljevanja dovolilo, ugotovilo pravnomočnost izdanega sklepa o izvršbi, nato pa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Piranu.

3. To je sprožilo spor o pristojnosti.

4. Za vodenje izvršilnega postopka je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

5. Izvršilni postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za odločanje o njem je praviloma izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (prvi odstavek 40. c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe (tretji odstavek 40. c člena ZIZ). Do ugotovitve pravnomočnosti o vseh dovolitvah, torej tudi o tistih, ki jih upnik predlaga naknadno, odloča Okrajno sodišče v Ljubljani.

6. Po njej pa vodi postopek tisto sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva. In sicer glede na prvotno dovoljena sredstva. Ob izdaji prvega sklepa, s katerim sodišče med drugim dovoli predlagano izvršbo, že namreč tudi izreče, katero sodišče bo nadaljevalo postopek po ugotovitvi pravnomočnosti. Če je izvršba že sprva dovoljena na več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem (v tem primeru dovoljenem) sredstvu izvršbe (drugi odstavek 35. člena ZIZ), razen, če je med temi sredstvi oziroma predmeti tudi nepremičnina: v takem primeru pa je izključno krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o izvršbi na nepremičnino (tretji odstavek 35. člena ZIZ).

7. Konkreten primer pa ni tak: izvršba je bila sprva predlagana in dovoljena zgolj na premičnine in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Zato se krajevna pristojnost ravna po prvo navedenem sredstvu, torej po premičninah. Za izvršbo na premičnine pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ), če upnik ne navede, kje so, pa tisto sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež (drugi odstavek 78. člena ZIZ).

8. V prvotnem predlogu za izvršbo upnik ni navedel kraja, kjer so stvari, zato je odločilno dolžnikovo prebivališče. Glede slednjega je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, da se po določbi drugega odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pristojnost presodi takoj, in sicer na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).1 Dolžnikovo prebivališče ni podatek, ki bi bil sodišču sicer znan, zato obvelja upnikov podatek, torej naslov na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. Navedba ulice z obstoječim imenom namreč ni nepopolna vloga, ki bi jo bilo treba v tej smeri dopolniti, in ne kaže na upnikovo očitno pomoto pri zapisu kraja dolžnikovega bivanja, ki bi vodila do nerazumljivosti vloge v tem delu.2 Z navedbo dolžnikovega naslova se je krajevna pristojnost ustalila (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in nanjo na poziv sodišča dobljen popravljen naslov po oceni Vrhovnega sodišča ne vpliva. Naknadno naveden naslov, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Piranu, lahko služi potrebam pravilnega vročanja sklepa o izvršbi. Vrhovno sodišče se zaveda tudi posameznih drugačnih odločitev starejšega datuma, kot sta npr. sklepa I R 68/2010 in I R 150/2012, a ocenjuje, da določbe o ustalitvi pristojnosti prevladajo nad kasnejšo popravo dolžnikovega naslova.

9. Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je za vodenje izvršilnega postopka pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (drugi odstavek 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To bi načeloma moralo paziti, ali je pristojno tudi za opravo izvršbe na naknadno dovoljena sredstva izvršbe (četrti odstavek 35. člena ZIZ), npr. za izvršbo na nepremičnine. Če pa so tudi te na območju njegovega sodišča, mu zadeve v tem obsegu ne bo treba odstopiti drugemu sodišču. 1 Primerjaj npr. odločbo Vrhovnega sodišča I R 56/2016. 2 Za popolnost predloga zadošča navedba dolžnikovega naslova, ni pa potrebna njegova pravilnost, primerjaj določbo 16. a člena ZIZ.