Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo utemeljeno zavrgel kot nedovoljeno, ker mu je bila s pred tem izdano odločbo izrečena 6-mesečna prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč iz razloga po petem odstavku 20. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za BPP odločil, da se zavrže tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 15. 3. 2011 vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi založitve stroškov izvedenca za izvedbo mnenja v zvezi z ureditvijo stikov s sinom A.A. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožniku v zadevi opr. št. Bpp 298/2011 izdana odločba z dne 15. 3. 2011, s katero je sodišče, na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08), zaradi navajanja neresničnih podatkov, zavrnilo njegovo prošnjo za dodelitev BPP ter mu naložilo, da nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Razlog za navedeno odločitev je bil v tem, da tožnik v prošnji ni navedel, da je lastnik osebnega vozila X. Glede na navedeno je Organ za BPP predmetno prošnjo za dodelitev BPP kot nedovoljeno zavrgel na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena v zvezi s petim odstavkom 20. člena ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da je na družinskem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru podal tožbo zaradi ureditve stikov s sinom A.A. Zadeva se vodi pod opr. št. N 826/2010. Predlagal je, da naj mu sodišče s sodno odločbo omogoči minimalne stike s svojim sinom, čemur nasprotuje nasprotna udeleženka B.B. Kot predlagatelj je v navedeni zadevi v podrejenem položaju, saj se nahaja na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ Dob pri Mirni, ki se mu izteče leta 2012. Obsojen je bil s sodbo Višjega sodišča v Podgorici (Črna Gora), št. K 228/2009 z dne 6. 11. 2009, kasneje pa je bil deportiran v RS na preostanek kazni zapora ravno zato, da bo lahko imel neposredne stike s sinom A.A. Je brez premoženja, nima zaposlitve in ne prejema niti minimalne nagrade za delo, ker mu zavod tega še ni omogočil. Preživnino za sina A.A. plačujeta tožnikova starša, katerima pa je otrokova mati po tožnikovi aretaciji prepovedala obiske sina. Zato prosi za odobritev BPP za plačilo izvedenca, saj trenutno nima sredstev. Ugotovitev Organa za BPP, da bi naj bil lastnik vozila X. ni resnična, saj ni lastnik navedenega vozila. To dokazuje s kupoprodajno pogodbo z dne 24. 3. 2010, ki je bila pod overitveno št. II.90/2010 overjena na pristojnem sodišču v Podgorici (Črna Gora). Ker v prejšnjem postopku ni navajal neresničnih podatkov, je njegova tožba utemeljena. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je Organ za BPP z izpodbijanim sklepom upravičeno zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP iz razloga, ker je bila tožniku z odločbo Bpp, št. 298/2011 z dne 15. 3. 2011 zaradi navajanja neresničnih podatkov naložena prepoved, da nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.

V zvezi s tem je v petem odstavku 20. člena ZBPP določeno, da pristojni organ za BPP v primeru, če je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZBPP pa Organ za BPP v primeru zakonsko utemeljenih razlogov prošnjo za dodelitev BPP zavrže kot nedovoljeno.

Glede na citirane določbe ZBPP je organ za BPP tožnikovo prošnjo v obravnavanem primeru utemeljeno zavrgel kot nedovoljeno, ker mu je bila z že navedeno odločbo Bpp, št. 298/2011 z dne 15. 3. 2011 izrečena 6-mesečna prepoved vlaganja novih prošenj za BPP iz razloga po petem odstavku 20. člena ZBPP.

Tožbeni ugovor, da tožnik v relevantnem času (ko je bila izdana odločba, s katero mu je bila izrečena 6-mesečna prepoved vlaganja prošenj za BPP) ni bil več lastnik osebnega vozila X. (ker da ga je že prej prodal) je neutemeljen, ker se ne nanaša na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ampak že pravnomočne odločbe z dne 15. 3. 2011, ki ni (ne more biti) predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, saj je bila izdana v drugem upravnem postopku. Prav tako na odločitev ne morejo vplivati tožbeni ugovori o nujni potrebi za dodelitev BPP, ker tožnik nima niti minimalno urejenih stikov s svojim otrokom.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).