Jedro

Obseg otrokovnih potreb je treba oceniti v skladu z možnostmi obeh staršev.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi ter se izpodbijana sodba v izreku pod točko 3. spremeni tako, da se preživnina, prisojena od 1.1.2000 dalje, zniža na 20.000,00 SIT mesečno.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica je dolžna tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 11.462,50 SIT.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo med tožnico N. P. in tožencem L. P. ter dodelilo mld. hčer Na. P. v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici. Tožencu je naložilo, da je dolžan za hčerko plačevati mesečno preživnino v znesku 20.000,00 SIT od 1.10.1999 do 31.12.1999, od 1.1.2000 dalje pa v znesku 25.000,00 SIT. Toženec je dolžan plačati tudi stroške postopka v znesku 12.000,00 SIT.

Zoper to sodbo se iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje previsoko ocenilo stroške osemletne hčerke pravdnih strank.

Nerazumljivo je namreč, da bi znašali potrebni stroški preživljanja otroka nekaj čez 60.000,00 SIT, tožencu pa naj bi za lastno preživljanje zadoščal znesek 29.117,00 SIT. Pri oceni je prvostopno sodišče upoštevalo tudi stroške za kozmetiko, ki jih tak otrok gotovo nima, mesečni izdatki za obleko in šolske potrebščine v višini 22.600,86 SIT pa so bili izjemni. Prav tako je prvostopno sodišče prezrlo, da tožnica s hčerjo živi pri svojih starših in se zato stroški bivanjo porazdelijo na tri prejemnike dohodkov, toženec pa živi z nepokretno materjo, ki jo mora oskrbovati, zaradi česar ne more ničesar dodatno zaslužiti. Pritožba opozarja še, da so starši dolžni preživljati otroke v skladu s svojimi zmožnostmi in da starša, ki skupaj zaslužita 128.000,00 SIT, za preživljanje otroka gotovo ne moreta porabiti 61.117,60 SIT.

Tožnica je na pritožbo podala odgovor, v katerem se v celoti strinja s sodbo prvostopenjskega sodišča. Glede stroškov za preživljanje mld.

hčere navaja, da so takšni, kot jih je navedla.

Pritožba je deloma utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ocenilo, da so znašali stroški za preživljanje mld. hčere pravdnih strank v mesecih od oktobra do vključno decembra 1999 61.117,60 SIT mesečno. Strinjati se je sicer mogoče s pritožbo, da predstavlja navedeni znesek relativno visoke stroške preživljanja osemletnega otroka, pri čemer pa ne gre prezreti dejstva, da so bile potrebe otroka v tem obdobju izjemoma povečane, saj je, kot je izpovedala tožnica na obravnavi dne 6.1.2000, hči v tem času močno zrasla in je zato potrebovala veliko novih oblek. Po oceni pritožbenega sodišča je zato tožnica v omenjenem obdobju upravičeno porabila več denarja, k povečanim stroškom pa je, če in kolikor to zmore, dolžan prispevati tudi toženec, pri čemer mesečni prispevek v višini 20.000,00 SIT po oceni pritožbenega sodišča ni previsok. Za lastno preživljanje namreč tožencu tako še vedno ostane približno 45.000,00 SIT mesečno, kar pa je upoštevajoč dejstvo, da ima relativno nizke stanovanjske stroške, še zadostno. Posledično pa tudi navedba pritožbe, da zaradi skrbi za mater toženec ne more dodatno zaslužiti, ni relevantna.

Pritrditi pa je treba pritožbi, da je sodišče prve stopnje previsoko ocenilo stroške za preživljanje hčere v obdobju od 1.1.2000 dalje.

Pri oceni namreč ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da bodo stroški za preživljanje v primerjavi s stroški v zadnjem trimesečju leta 1999 v bodoče nižji, saj bo odpadel strošek za popoldansko varstvo otroka v višini 5.000,00 SIT mesečno, kot navedeno, pa je pričakovati, da bodo v bodoče nižji tudi stroški za obleko in obutev.

Pritožbeno sodišče zato na podlagi ugotovljenih dejstev ocenjuje, da bodo mesečni stroški za preživljanje hčere od 1.1.2000 dalje znašali približno 45.000,00 SIT. Po odbitku otroškega dodatka v višini 9.700,00 SIT morata starša za preživljanje hčere skupaj prispevati še 35.000,00 SIT mesečno, pri čemer pa je, upoštevajoč, da bodo njuni dohodki sicer približno enaki, da odpade celotna skrb za vzgojo in varstvo hčere na tožnico, prav, da toženec prispeva k preživljanju nekoliko več od tožnice. Primeren prispevek toženca zato ob pravilni uporabi določila 79. čl. ZZZDR od 1.1.2000 dalje po presoji pritožbenega sodišča znaša 20.000,00 SIT mesečno, zaradi česar je bilo treba prvostopenjsko sodbo v tem delu ustrezno spremeniti (4. tč. 358. člena ZPP). Taka preživnina, kot že obrazloženo, tudi ustreza finančnim zmožnostim toženca.

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, je skladno s 165. čl. ZPP moralo odločiti o stroških vsega postopka.

Kljub delnemu znižanju preživnine je mogoče šteti, da tožnica ni uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, zaradi česar ji je toženec skladno s 3. odst. 154. čl. ZPP dolžan povrniti vse stroške prvostopenjskega postopka, kot to izhaja že iz izreka prvostopenjske sodbe, ki je zato pritožbeno sodišče v tem delu ni spreminjalo. S pritožbo pa je toženec uspel približno do polovice, zaradi česar mu je tožnica skladno z 2. odst. 154. čl. ZPP dolžna v takem razmerju povrniti stroške tega postopka, ki odmerjeni po veljavni Odvetniški tarifi (Ur.l. RS, št. 7/95) in Zakonu o sodnih taksah znašajo 22.975,00 SIT.

Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje v delu, ki se nanaša na odločitev o višini preživnine od 1.1.2000 dalje zmotno uporabilo materialno pravo, ni pa pri tem storilo nobene procesne kršitve, je pritožbeno sodišče pritožbi deloma ugodilo in sodbo prve stopnje ustrezno spremenilo (358. čl. ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (353. čl. ZPP).